Tradwife: zakaj vse več žensk idealizira tradicionalne vloge?
Trend tradwife idealizira vrnitev žensk k tradicionalnim vlogam. Zakaj je vse privlačnejši in katere psihološke ter finančne pasti skriva?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko na družbenih omrežjih naletimo na video mlade ženske v laneni obleki, ki ob sončnem vzhodu mesi kruh, pobira jajca iz kokošnjaka, medtem ko se otroci brezskrbno igrajo na vrtu, se marsikdo za trenutek ustavi. Ne zato, ker bi si nujno želel živeti na podeželju ali zamenjati službo za gospodinjstvo, ampak zato, ker takšni prizori vzbudijo občutek miru. V svetu, kjer se dnevi pogosto začnejo s poplavo elektronske pošte, neskončnimi opravili in občutkom, da ves čas nekam zamujamo, delujejo skoraj kot pobeg v drug čas.
Prav iz takšnih posnetkov se je razvil eden najbolj odmevnih trendov zadnjih let – tradwife. Izraz je okrajšava za »traditional wife« oziroma tradicionalno ženo in opisuje ženske, ki na družbenih omrežjih predstavljajo življenje, v katerem je mož glavni finančni preskrbovalec, same pa skrbijo za dom, kuhanje, otroke in družinsko življenje. A čeprav se na prvi pogled zdi, da gre zgolj za drugačno življenjsko izbiro, je pojav sprožil burne razprave med psihologi, sociologi in strokovnjaki za medije.
PREBERITE TUDI:
Ne zato, ker bi bilo s skrbjo za dom karkoli narobe. Prav nasprotno. Skrb za družino je lahko izjemno zahtevno in dragoceno delo. Vprašanja se začnejo drugje. Zakaj je prav zdaj toliko zanimanja za vračanje k tradicionalnim vlogam? Kaj nam to pove o sodobni družbi? In zakaj takšne vsebine pritegnejo tudi ženske, ki si sploh ne želijo zapustiti svoje kariere?
Tradwife ni le gospodinja
Če vprašamo svoje babice, bodo marsikatere povedale, da so bile doma z otroki, skrbele za vrt, kuhale in gospodinjile. Toda skoraj nobena zase ne bi rekla, da je bila »tradwife«. Razlika ni le v angleškem izrazu.
Biti gospodinja in biti tradwife nista ista stvar. Prvo opisuje življenjsko okoliščino, drugo pa identiteto, ki se je oblikovala na družbenih omrežjih. Pod oznako tradwife danes najdemo na tisoče ustvarjalk, ki objavljajo estetsko dovršene posnetke vsakdana: doma pečen kruh, sveže cvetje na mizi, brezhibno pospravljeno kuhinjo, nasmejane otroke in moža, ki se po službi vrne v popoln dom.
Prav ta estetika je eden od razlogov, da je trend postal viralen. V resnici gledalci pogosto ne spremljajo razprave o družbenih vlogah, ampak občutek umirjenosti. Psihologi opozarjajo, da družbena omrežja ne prodajajo le izdelkov, temveč tudi čustva. V primeru tradwife prodajajo občutek reda, varnosti, predvidljivosti in topline.
To pa so dobrine, ki jih v sodobnem svetu marsikdo pogreša.
Utrujeni od življenja, v katerem moramo biti odlični v vsem
Pred nekaj desetletji je bil ideal ženske precej jasen, danes pa je ravno nasprotno. Od sodobne ženske se pričakuje, da bo uspešna v službi, ljubeča partnerica, prisotna mama, telesno aktivna, družabna, finančno neodvisna, urejena in čustveno stabilna. Poleg tega naj ne pozabi skrbeti zase, redno meditirati, jesti zdravo in imeti še kakšen zanimiv hobi.
Psihologi že vrsto let opozarjajo, da številne ženske ne doživljajo največjega stresa zaradi ene same obveznosti, temveč zaradi občutka, da morajo hkrati uspevati na vseh področjih življenja. Vsaka nova vloga prinaša dodatna pričakovanja, vsako družbeno omrežje pa še novo primerjavo z drugimi. V takšnem okolju ni presenetljivo, da začne ideal preprostega življenja delovati privlačno.
Čeprav večina žensk, ki spremlja tradwife vsebine, nima namena pustiti službe in postati gospodinja, jih pritegne obljuba počasnejšega ritma. Svet, v katerem ni nenehnega hitenja, rokov, elektronske pošte in občutka, da nikoli ne naredimo dovolj.
Prav zato psihologi opozarjajo, da tradwife ni toliko povezan s tem, kakšno vlogo želi imeti sodobna ženska, ampak bolj s tem, kako zelo je utrujena od načina življenja, ki ga živi.
Ko algoritmi prodajajo nostalgijo
Ob tem velja razumeti še nekaj. Družbena omrežja niso nevtralno ogledalo sveta. Njihov cilj ni prikazati resničnosti, ampak zadržati našo pozornost.
Če si ogledamo nekaj videov o tradicionalnem življenju, nam bodo algoritmi hitro ponudili še deset podobnih. Kmalu dobimo občutek, da se svet množično vrača v petdeseta leta prejšnjega stoletja. V resnici pa gledamo skrbno izbran mehurček vsebin, ki ga je ustvaril algoritem.
Poleg tega večina tradwife videov prikazuje le najbolj privlačne dele vsakdana. Vidimo dišeč kruh, ne pa pomivanja posode. Vidimo nasmejane otroke, ne pa njihovega trme ali bolezni. Vidimo lepo urejeno kuhinjo, ne pa utrujenosti ob koncu dneva. Na družbenih omrežjih se tudi tradicionalno življenje spremeni v produkt. Vsak kader je premišljen, svetloba popolna, vsakdan pa pogosto bolj podoben filmski scenografiji kot resničnemu življenju.
Ob tem pa velja opozoriti še na eno podrobnost. Večina najbolj priljubljenih tradwife ustvarjalk živi v razmerah, ki si jih marsikatera družina težko predstavlja. Velike hiše, prostorni vrtovi in možnost, da družina živi z eno plačo, niso vsakdanja realnost. Zato trend pogosto ne prodaja le tradicionalnih vrednot, temveč tudi življenjski slog, ki temelji na precejšnjem ekonomskem privilegiju.
Psihologi temu pravijo idealizacija. Ne gre za laž, temveč za prikaz samo tistega dela resničnosti, ki vzbuja občudovanje. Ko takšne podobe spremljamo vsak dan, se hitro zgodi, da začnemo primerjati svojo nepopolno resničnost z nečim, kar je bilo že v izhodišču ustvarjeno kot ideal.
Potreba po varnosti je močnejša, kot si mislimo
Še ena razlaga, ki jo psihologi pogosto omenjajo, je občutek negotovosti.
Živimo v času hitrih sprememb. Cene rastejo, službe postajajo manj predvidljive, svet pretresajo vojne, gospodarske krize in tehnološke spremembe. V takšnih razmerah ljudje pogosto iščemo nekaj, kar deluje stabilno.
To ni nič novega. Raziskave kažejo, da se v obdobjih družbene negotovosti ljudje pogosteje obračamo k jasnim pravilom, tradiciji in preverjenim družbenim vzorcem. Tradwife zato ni nujno izraz želje po podrejenosti, ampak lahko predstavlja iskanje občutka reda v svetu, ki ga mnogi doživljajo kot vse bolj kaotičnega.
Prav zato bi bilo preveč poenostavljeno reči, da gre zgolj za modno muho ali politično izjavo. Za marsikatero gledalko je to predvsem fantazija o življenju, v katerem bi bilo manj odločanja, manj dokazovanja in več občutka doma.
Kje se romantika konča in začnejo pasti?
Prav zato je pomembno ločiti med dvema povsem različnima stvarema. Nekaj drugega je, če se partnerja skupaj odločita, da bo eden od njiju za nekaj let ostal doma z otroki, ker je to za njuno družino najbolj smiselna rešitev. Nekaj povsem drugega pa je, če začnemo verjeti, da obstaja le en pravi model življenja in da je sreča odvisna od tega, ali ga bomo posnemali.
Psihologi opozarjajo, da je ena največjih nevarnosti vsake idealizirane podobe prav izguba stika z resničnostjo. Tudi najbolj ljubeč zakon prinaša konflikte. Tudi otroci, ki jih imamo neizmerno radi, so naporni. Tudi življenje na podeželju pomeni kup rutinskih opravil, utrujenost in dneve, ko se nam preprosto ne ljubi.
Na družbenih omrežjih tega skoraj nikoli ne vidimo. Podobno kot pri popolnih fotografijah teles ali razkošnih potovanjih tudi tukaj spremljamo skrbno izbrane trenutke. Ko svojo resničnost primerjamo s takšno podobo, se hitro pojavi občutek, da mi delamo nekaj narobe in da bi morale biti bolj mirne, bolj ženstvene, bolj potrpežljive ali bolj predane družini.
To pa ni več navdih, ampak pritisk.
Finančna odvisnost ni psihološka težava – dokler ostane izbira
Pri razpravah o tradwife se odpre še eno vprašanje – finančna odvisnost od partnerja.
Sama po sebi ni nujno problematična. Veliko družin se zavestno odloči, da bo nekaj let en partner nosil večji del finančnega bremena, drugi pa skrbel za otroke in dom. Takšna odločitev je lahko za družino odlična.
Težava nastane takrat, ko človek izgubi občutek, da ima možnost izbire. Če nima lastnih prihodkov, nima vpogleda v družinske finance ali nima možnosti, da bi se po potrebi vrnil na trg dela, se lahko znajde v precej bolj ranljivem položaju. Še posebej, če se odnos s partnerjem sčasoma poslabša.
V psihologiji je občutek avtonomije eden temeljnih dejavnikov dobrega duševnega zdravja. Ljudje potrebujemo občutek, da lahko vplivamo na svoje življenje in sprejemamo pomembne odločitve. Zato strokovnjaki poudarjajo, da ni bistveno, ali ženska dela v podjetju ali skrbi za dom. Ključno je, ali je njena vloga rezultat svobodne odločitve in ali jo lahko tudi spremeni, če si tega nekoč zaželi.
Pravzaprav si ne želimo predpasnika
Ob vsej razpravi o tradwife se zlahka ujamemo v napačno vprašanje. Ali je bolje biti gospodinja ali poslovna ženska? Ali je feminizem šel predaleč? Ali se vračamo v preteklost?
A vse to sploh niso prava vprašanja. Ko psihologi analizirajo priljubljenost tega trenda, ugotavljajo, da večina ljudi ne hrepeni po tradicionalnih spolnih vlogah, ampak po občutku, da jim ni treba ves čas hiteti.
Po domu, kjer je mogoče za trenutek odložiti telefon. Po odnosih, ki niso tekmovanje. Po večerji, pri kateri nihče ne preverja elektronske pošte. Po življenju, v katerem ni treba vsak dan dokazovati svoje vrednosti.
Tradwife videi so zato lahko neke vrste ogledalo. Ne povedo nujno, kakšno življenje si želimo živeti, ampak predvsem, česa nam v tem trenutku primanjkuje.
Pravi odgovor je verjetno nekje vmes
Če nas je ta trend česa naučil, potem je to, da ljudje še vedno hrepenimo po miru, bližini in občutku doma. To ni nič novega. Novo je le okolje, v katerem te potrebe iščemo.
Težava ni v tem, da si nekdo želi peči kruh, vzgajati otroke ali živeti bolj umirjeno. Prav tako ni težava, če si druga ženska želi uspešne kariere in vodstvenega položaja. Oboje je lahko izraz svobodne izbire.
Zaplete se, ko začnemo verjeti, da obstaja univerzalni recept za srečo. Da bodo vse naše stiske izginile, če bomo živeli kot vplivnica na TikToku. Ali pa, nasprotno, če bomo sledili idealu popolne poslovne ženske, ki brez težav usklajuje kariero, družino, šport, družabno življenje in še vedno vsak večer skuha zdravo večerjo. V resničnem življenju takšnih ljudi skoraj ni.
Zato je največja vrednost razprave o tradwife prav v tem, da nas opomni na nekaj, kar ob poplavi popolnih podob pogosto pozabimo. Vsaka družina, vsak odnos in vsak človek potrebuje drugačno ravnovesje. Ne tistega, ki ga narekujejo algoritmi, ampak tistega, ki omogoča, da živimo v skladu s svojimi vrednotami. Pri marsikomu to zahteva pogum, da si brez občutka krivde ustvari življenje, ki ni ne popolnoma tradicionalno ne popolnoma sodobno, ampak preprosto naše.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
