Je pekoča hrana res varna? Nova študija povezuje čili z rakom
Čili ima lahko številne koristi, vendar nova analiza kaže, da bi velike količine lahko povečale tveganje za raka požiralnika.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pekoče paprike so nepogrešljiv del številnih svetovnih kuhinj, kapsaicin pa je že dolgo zanimiv tudi za znanstvenike. Laboratorijske raziskave so pokazale, da lahko deluje protivnetno, vpliva na presnovo in v določenih okoliščinah zavira rast nekaterih rakavih celic. Toda njegovi učinki niso vedno enaki. Druge raziskave nakazujejo, da bi lahko ob določenih pogojih prispeval k draženju tkiva ali celo spodbujal rast tumorjev.
Največja povezava pri raku požiralnika
Raziskovalci so v obsežnem pregledu, objavljenem v reviji Frontiers in Nutrition, združili podatke 14 opazovalnih raziskav, v katerih je sodelovalo več kot 110.000 ljudi. Več kot 5000 sodelujočih je imelo diagnosticiranega enega od rakov prebavil.
Ljudje, ki so zaužili največ čilija, so imeli v primerjavi s tistimi z najmanjšim vnosom približno 64 odstotkov večjo verjetnost za razvoj raka prebavil. Najizrazitejša povezava se je pokazala pri raku požiralnika; pri največjih ljubiteljih čilija je bilo tveganje skoraj trikrat večje.
Pri raku želodca ter raku debelega črevesa in danke raziskovalci niso ugotovili statistično značilnega povečanja tveganja. To pomeni, da opaženih razlik ni mogoče z zadostno gotovostjo pripisati uživanju čilija.
Bi bila lahko kriva dolgotrajna razdraženost?
Kapsaicin aktivira receptorje, ki zaznavajo toploto in bolečino, zato ob uživanju pekoče hrane občutimo značilno žgočino. Ena od možnih razlag je, da bi lahko pogosto uživanje izjemno pekoče hrane pri občutljivejših ljudeh povzročalo dolgotrajno draženje sluznice požiralnika.
Znanstveniki opozarjajo, da gre za domnevo, ki še ni dokazana. Na odziv telesa lahko vplivajo tudi vrsta čilija, način priprave hrane, genetika in druge življenjske navade.
Rezultati so se namreč razlikovali tudi glede na geografsko območje. Večje tveganje so pogosteje pokazale raziskave iz Azije, Afrike in Severne Amerike, medtem ko študije iz Evrope in Južne Amerike povezave večinoma niso zaznale.
Povezava še ne pomeni vzroka
Ugotovitve ne dokazujejo, da čili povzroča raka. V analizo so bile vključene opazovalne raziskave, ki lahko pokažejo povezavo med dvema dejavnikoma, ne morejo pa potrditi neposrednega vzroka.
Na rezultate bi lahko vplivali kajenje, uživanje alkohola, okužbe, socialno-ekonomske razmere in celoten način prehranjevanja. Ljudje, ki uživajo zelo veliko čilija, se lahko od drugih skupin razlikujejo tudi po številnih drugih navadah.
Odprto ostaja predvsem vprašanje količine. Ni jasno, ali bi lahko bilo tvegano tudi zmerno uživanje pekočih paprik ali pa se morebitno tveganje poveča šele pri izjemno visokem vnosu.
Čiliju se zato ni treba povsem odpovedati. Trenutni dokazi predvsem opozarjajo, da pretiravanje ni priporočljivo in da so za dokončne odgovore potrebne dolgotrajnejše ter kakovostnejše raziskave.
