Profimedia

Številni se odpravijo na morje, iz garaž privlečejo zaprašena kolesa, rolerje in skiroje, se lotijo planinarjenja ali poskušajo celoletno pomanjkanje telesne dejavnosti nadomestiti s preživljanjem časa na igriščih. Da niti ne omenjamo otrok, ki ob poletnih norčijah vsak dan domov prinesejo novo prasko. 

Planinci, pozor!

Pazite se zvinov, ki so pri hribolazenju precej pogosta poškodba. Prepoznamo jih po hudi bolečini, otekanju, lahko tudi zatrdlini v predelu sklepa. Pogoste so udarnine in odrgnine; vsak udarec lahko sproži manjše krvavitve tik pod kožo. Padci pa pogosto povzročijo odprte rane, ki jih je treba oskrbeti. V hujšem primeru vas lahko doleti pretres možganov. Udarec v glavo je zelo nevaren in zahteva obisk urgentne ambulante. Na notranje poškodbe posumimo, če se nam vrti, nam postane slabo oziroma zaznamo luknje v spominu.

Odmor od tehnologije

Izkoristite poletje za digitalno razstrupljanje

Odbojka na mivki

Gledanje v nebo povzroči, da nas svetloba malce zaslepi, in kaj hitro se zgodi, da ne vidimo soigralčevega komolca, ki se nevarno približuje našemu obrazu. Vsak padec ali udarec je lahko usoden za zobe, zato si jih je pri kontaktnih športih najbolje zavarovati s ščitnikom. Na udaru je tudi nos; ob udarcih se nosna kost lahko zlomi, včasih jih spremlja zgolj krvavitev.

Profimedia

Tenisači in golfisti

Tenisačem in golfistom se pogosto zaradi ponavljajočih se gibov in preobremenitve pojavi vnetje vezi na komolcu (epikondilitis). Značilne zanj so oteklina, bolečina in rdečina na eni strani komolca. Pri golfu na notranji, pri tenisu na zunanji strani.

Vadba in teža

Mit ali resnica: Ali res z znojenjem tudi hujšamo?

Dehidracija in kolena

Tudi premalo tekočine v telesu (dehidracija) je vrsta resne športne poškodbe, ki vodi v izčrpanost, ta pa lahko v najhujših primerih povzroči izgubo zavesti. Pogoste poletne poškodbe so poškodbe kolenskih vezi – značilna sta nenadna bolečina in otekanje – ter praske in ureznine. Manjše rane in poškodbe lahko oskrbite sami, vsekakor pa obiščite zdravnika pri udarcu v glavo, poškodbah oči, trebuha, vratu oziroma hrbtenice, in če sumite na zlom ali notranje krvavitve.

Profimedia

Prva pomoč pri ranah in poškodbah

Odprto rano sperite pod tekočo vodo, nato če gre za manjšo rano, nanjo nalepite obliž ali sterilno gazo. Vsako rano na obrazu naj za vsak primer oskrbi zdravnik. Če je rana globoka, jo prekrijte z gazo, svežo plenico, vložkom, čisto umivalno krpo ali, če ni v naravi druge možnosti, kakršnokoli tkanino, s katero lahko ustavite krvavitev, in s prsti pritisnite. Poškodovani del telesa dvignite tako, da je višje od srca. Če po 15 minutah še krvavite, dodajte še več tkanine in še bolj pritisnite. Ne morete se poškodovati, pač pa je nevarno, če izgubite veliko krvi. Pritiskajte toliko časa, dokler ne pride rešilec oziroma vi ne dospete v ambulanto.

Pri krvavitvi iz nosu se usedite tako, da glavo nagnete naprej, in stisnite nosnice za najmanj 10 minut. Če se krvavitev po 30 minutah nadaljuje, obiščite zdravnika. Zlomljen zob pa shranite v mleku in pohitite k zobozdravniku. Velikokrat ga lahko namestijo na zobno korenino. Zvine takoj hladite; ob hlajenju prizadetega predela se namreč oteklina nemudoma zmanjša. Hladite 15 minut vsaki dve uri. Prizadeti del mora počivati, da preprečite nadaljnjo, še hujšo poškodbo.

Gibanje

Poletni športni vodič: katera aktivnost je prava za vas?