Želite zaščititi možgane? Te navade zmanjšajo tveganje za demenco
Zdravje možganov ni odvisno le od genetike. Vse več raziskav kaže, da lahko z vsakodnevnimi navadami pomembno vplivamo na spomin, zbranost in tveganje za demenco.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ostati miselno bister tudi v starejših letih ni samo stvar sreče ali dobrih genov. Na zdravje možganov pomembno vpliva tudi način življenja, predvsem to, kako pogosto možgane izzivamo z novimi nalogami, kako družabni smo in kako aktivni ostajamo skozi leta.
Znanstveniki vse več pozornosti namenjajo pojmu kognitivna rezerva. Gre za sposobnost možganov, da se kljub staranju ali bolezenskim spremembam še vedno učinkovito prilagajajo in opravljajo svoje naloge. Poenostavljeno povedano: bolj ko možgane skozi življenje uporabljamo, več »rezerve« si lahko ustvarijo.
Možgani potrebujejo izzive
Kognitivna rezerva se ne gradi le v šolskih klopeh in ni nekaj, kar bi bilo dokončno določeno v mladosti. Strokovnjaki poudarjajo, da jo lahko krepimo vse življenje. Pomagajo dejavnosti, ki zahtevajo razmišljanje, učenje, načrtovanje in reševanje težav.
Med najbolj koristnimi navadami so učenje tujega jezika, igranje glasbila, šah, zahtevnejše družabne igre, prostovoljstvo, branje, ustvarjalno delo in dejavnosti, pri katerih smo v stiku z drugimi ljudmi. Takšne aktivnosti možgane spodbujajo, da uporabljajo različne nevronske povezave in se lažje prilagajajo spremembam, ki jih prinaša staranje.
Pomembno je tudi, da dejavnost človeka veseli. Če je nekaj prijetno, se tega lažje držimo dolgoročno, prav vztrajnost pa je pri ohranjanju zdravih možganov ključna.
Druženje je pomembnejše, kot si mislimo
Ko govorimo o zdravju možganov, pogosto najprej pomislimo na križanke, spominske vaje ali učenje. A pomembno vlogo ima tudi socialna vključenost. Osamljenost in socialna izolacija sta namreč med dejavniki, ki lahko povečata tveganje za kognitivni upad.
Pogovori, druženje, sodelovanje v skupnosti, skupinski hobiji ali prostovoljno delo možgane spodbujajo na več ravneh hkrati. Pri tem uporabljamo spomin, jezik, čustva, pozornost in sposobnost prilagajanja. Prav zato so redni stiki z drugimi ljudmi ena od preprostih, a zelo pomembnih navad za ohranjanje miselne svežine.
Tudi majhne spremembe štejejo
Po podatkih strokovnjakov bi lahko del primerov demence preprečili ali vsaj odložili z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, na katere imamo vpliv. Mednje sodijo telesna neaktivnost, depresija, socialna izolacija, slabše obvladovanje kroničnih bolezni in pomanjkanje miselno spodbudnih dejavnosti.
To ne pomeni, da lahko demenco vedno preprečimo. Pomeni pa, da lahko z zdravimi navadami podpremo možgane in jim pomagamo, da se dlje časa učinkovito spopadajo s spremembami.
Koristno je, da v vsakdan vključimo redno gibanje, dovolj spanja, uravnoteženo prehrano, druženje in dejavnosti, pri katerih se naučimo nekaj novega. Ni treba, da gre za velike spremembe. Že nekaj minut učenja jezika na dan, nova pesem na glasbilu, branje zahtevnejšega besedila ali redno srečanje s prijatelji so lahko korak v pravo smer.
Na katere znake moramo biti pozorni?
Občasna pozabljivost je lahko del običajnega staranja, vendar nekaterih sprememb ne bi smeli spregledati. Med zgodnjimi znaki demence so pogostejše težave s spominom, težave s koncentracijo, zmedenost glede časa ali kraja ter težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog.
Pozornost si zaslužijo tudi težave pri sledenju pogovoru, iskanju pravih besed, spremembe razpoloženja, umikanje iz družbe ali nenavadne težave pri nalogah, ki jih je človek prej opravljal brez težav. Če se takšni znaki ponavljajo ali stopnjujejo, je smiselno poiskati zdravniški nasvet.
Za učenje ni nikoli prepozno
Raziskave kažejo, da lahko tudi starejši ljudje z učenjem novih veščin izboljšajo strategije pomnjenja in spodbudijo možgansko aktivnost. Zanimivi so predvsem programi, ki vključujejo učenje glasbe, tujega jezika ali drugih zahtevnejših hobijev, saj združujejo miselni izziv, motivacijo in pogosto tudi druženje.
To je pomembno sporočilo za vse, ki menijo, da so za učenje že prestari. Možgani ostajajo prilagodljivi tudi pozneje v življenju. Morda se nove stvari učimo počasneje kot v mladosti, vendar to ne pomeni, da učenje nima učinka.
Nasprotno: prav nove dejavnosti so lahko eden najboljših načinov, kako možgane ohranjati dejavne.
Najboljša vaja je tista, pri kateri vztrajamo
Za zdravje možganov ni čudežne metode. Največ lahko naredimo s kombinacijo navad, ki jih lahko vključimo v vsakdanje življenje: z gibanjem, druženjem, učenjem, radovednostjo in skrbjo za splošno zdravje.
Kognitivna rezerva ni nekaj nespremenljivega. Gradi se skozi izkušnje, odnose in dejavnosti, ki možgane spodbujajo. Zato za spremembe ni prepozno niti v zrelih letih. Vsaka nova veščina, vsak pogovor in vsaka dejavnost, ki od nas zahteva razmišljanje, je lahko naložba v bolj zdrave možgane.
