Zemlja pod nohti ni nujno slaba stvar: Tako lahko koristi vašemu telesu
Raziskave kažejo, da lahko že stik z naravnimi materiali začasno spremeni mikrobiom kože – in morda vpliva tudi na delovanje imunskega sistema.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Umazane roke običajno čim prej umijemo, toda vse, kar prihaja iz zemlje, ni nujno naš sovražnik. Že od otroštva poslušamo, da je čistoča pomembna za zdravje. In to seveda drži. Umivanje rok ostaja eden najpreprostejših načinov preprečevanja širjenja številnih okužb.
Toda v zadnjih letih raziskovalce zanima tudi druga plat zgodbe: smo z vse bolj urbanim načinom življenja izgubili del stika z mikroorganizmi, ki so naravno prisotni v zemlji, rastlinah in drugih delih okolja?
Kaj se zgodi, ko roke potisnemo v zemljo?
Na naši koži ves čas živijo bakterije, glive, virusi in drugi mikroorganizmi. Skupaj tvorijo kožni mikrobiom, ki ni zgolj naključna plast mikrobov, temveč sodeluje pri zaščiti kože in sporazumevanju z imunskim sistemom.
To seveda ne pomeni, da je vsak mikroorganizem koristen. Pomembna je predvsem njihova skupnost in ravnovesje. Kako hitro jo lahko spremeni okolje, je pokazala raziskava, v kateri so prostovoljci roke le 20 sekund drgnili ob različne naravne materiale, med drugim zemljo, šoto in rastlinski material.
Po stiku se je raznolikost mikroorganizmov na koži povečala, spremembe pa so bile zaznavne tudi po kratkem spiranju rok z vodo. Zato raziskovalce bolj kot samo "umazanje rok" zanima, kaj se dogaja pri rednem stiku z naravo.
Mesec dni vrtnarjenja je prinesel zanimivo spremembo
Prav to so preverjali finski raziskovalci v študiji, objavljeni leta 2024. Zdravi odrasli prebivalci mest so pozimi v zaprtih prostorih gojili užitne rastline.
Ena skupina je pri tem uporabljala mikrobiološko bogatejši rastni substrat, druga pa podoben material z manjšo mikrobno raznolikostjo.
Po približno mesecu dni so imeli ljudje, ki so vrtnarili z mikrobiološko bogatejšim materialom, večjo raznolikost bakterij na koži. V njihovi krvi so raziskovalci zaznali tudi višje vrednosti protivnetnega citokina IL-10, medtem ko takšnih sprememb v primerjalni skupini niso opazili.
To je zanimivo predvsem zato, ker za stik z raznolikim naravnim okoljem očitno ni treba živeti na kmetiji ali vsak dan hoditi po gozdu. Del izpostavljenosti lahko prinese že povsem običajno vrtnarjenje.
Zakaj bi bili mikrobi na koži sploh pomembni?
Koža ni samo zaščitni ovoj telesa. Je kompleksen ekosistem in ena prvih obrambnih linij med našim organizmom in okoljem. Mikroorganizmi, ki živijo na njej, sodelujejo z imunskim sistemom in lahko med drugim otežijo naselitev nekaterih potencialno škodljivih mikrobov.
Znanstveni pregledi kažejo, da ima kožni mikrobiom pomembno vlogo pri delovanju prirojene in pridobljene imunosti. Od tod izvira tudi tako imenovana hipoteza biotske raznovrstnosti. Po njej bi lahko manjši stik sodobnega človeka z naravnim okoljem in njegovimi mikroorganizmi vplival na razvoj in uravnavanje imunskega sistema. Toda tu je potrebna previdnost.
Za zdaj ne moremo reči, da bo kopanje po zemlji preprečilo alergije, ekcem, astmo ali druge bolezni. Raziskave kažejo predvsem spremembe mikrobioma in nekaterih imunskih kazalnikov. Kaj to pomeni za dolgoročno zdravje, še ni povsem jasno.
Učinek so opazili celo v pisarnah
Stik z naravo pa ne pomeni nujno niti neposrednega dotikanja zemlje. V finski raziskavi so v nekatere pisarne namestili zelene stene z živimi rastlinami in zaposlene primerjali s tistimi, ki so delali v običajnih prostorih.
Že po dveh tednih so pri zaposlenih v prostorih z zelenimi stenami zaznali spremembe kožnega mikrobioma, med drugim večji delež bakterij iz rodu Lactobacillus. Spremenili so se tudi nekateri kazalniki, povezani z uravnavanjem imunskega odziva.
Rezultati ne pomenijo, da ena lončnica na pisalni mizi krepi odpornost proti boleznim. Kažejo pa, kako tesno je naš mikrobiom povezan z okoljem, v katerem živimo.
To še ne pomeni, da si rok ne umivamo
Raziskave o koristih stika z naravnim okoljem niso argument proti higieni. Roke si je še vedno treba temeljito umiti pred pripravo hrane in jedjo, po uporabi stranišča, po stiku z živalmi ter kadar so lahko onesnažene s povzročitelji bolezni. Ni pa treba nujno vsakega stika z zemljo ali travo razumeti kot nekaj škodljivega.
Vrtnarjenje, delo z rastlinami, sprehodi po gozdu ali posedanje na travi nam morda prinesejo še nekaj več kot sprostitev in gibanje, saj telesu omogočajo tudi stik z mikrobiološko precej bolj raznolikim svetom, kot ga ponujajo stanovanje, avtomobil in pisarna.
