Kupujete napačne tablete? To je edini vitamin, ki ga možgani rabijo
Lekarne so polne izdelkov, ki obljubljajo boljši spomin in ostrejši um, a strokovnjaki opozarjajo: za večino ni dovolj dokazov.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prehranska dopolnila za boljši spomin, zbranost in zaščito pred demenco so v zadnjih letih postala velik posel. Obljubljajo veliko: bistrejši um, več energije, počasnejše staranje možganov in celo manjše tveganje za kognitivni upad. Toda nevrologi opozarjajo, da je treba takšne obljube brati zelo previdno.
Trg tako imenovanih »pametnih tablet« hitro raste, z njim pa tudi število ljudi, ki po prehranskih dopolnilih posegajo preventivno. Mlajši jih pogosto jemljejo zaradi učenja, dela in boljše koncentracije, starejši pa v upanju, da bodo z njimi zaščitili spomin. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da številni izdelki nimajo trdnih kliničnih dokazov, ki bi potrjevali njihove učinke.
Veliko obljub, malo dokazov
Ena glavnih težav je, da prehranska dopolnila niso regulirana tako strogo kot zdravila. To pomeni, da izdelki lahko na embalaži in v oglasih namigujejo na podporo možganom, zbranosti ali spominu, čeprav za takšne trditve pogosto ni dovolj kakovostnih raziskav.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na učinek placeba. Če človek verjame, da mu bo določeno dopolnilo pomagalo, se lahko subjektivno res počuti bolj zbranega in učinkovitega. A to še ne pomeni, da je izdelek dejansko izboljšal delovanje možganov ali zmanjšal tveganje za demenco.
Nekateri nekoč zelo priljubljeni dodatki so se pozneje izkazali za manj prepričljive. Visoki odmerki vitamina E so denimo pred desetletji veljali za obetavne pri zaščiti možganov, pozneje pa so raziskave pokazale tudi tveganja, med drugim večjo možnost krvavitev. Podobno velja za ginko bilobo. Čeprav ga mnogi povezujejo z boljšim spominom in prekrvavitvijo, večje raziskave niso dokazale, da bi lahko dolgoročno preprečil kognitivni upad ali demenco.
Multivitamin z največ dokazi
Med prehranskimi dopolnili, ki so v zadnjem času pritegnila največ pozornosti, je navaden multivitamin. V eni večjih raziskav pri starejših odraslih so tisti, ki so ga jemali vsak dan, na testih spomina dosegali boljše rezultate kot tisti, ki so prejemali placebo.
Raziskovalci so ocenili, da bi redno jemanje multivitamina lahko upočasnilo kognitivno staranje za približno dve leti. To ne pomeni, da multivitamin zdravi demenco ali da ga potrebuje vsakdo, kaže pa, da ima med dopolnili za možgane trenutno nekoliko močnejšo podlago kot številni modni pripravki.
Vseeno strokovnjaki poudarjajo, da multivitamin ni čudežna rešitev. Največ koristi lahko pričakujemo pri ljudeh, ki imajo v prehrani določene vrzeli ali večje tveganje za pomanjkanje hranil. Pri dobro hranjenih in zdravih posameznikih učinek morda ne bo izrazit.
Kaj pa kurkumin, Q10 in vlaknine?
Med pogosto omenjenimi snovmi je tudi kurkumin, učinkovina iz kurkume. Zanimanje zanj izhaja iz njegovega protivnetnega delovanja in opažanj, da je v nekaterih delih sveta, kjer je kurkuma pogost del prehrane, Alzheimerjeve bolezni manj. Manjše raziskave so pokazale nekaj obetavnih rezultatov, a strokovnjaki opozarjajo, da je potrebnih več večjih in neodvisnih študij.
Pozornost dobiva tudi koencim Q10, ki sodeluje pri nastajanju energije v celicah. Nekateri ga jemljejo zaradi splošne vitalnosti, drugi zaradi mišičnih težav ob jemanju statinov. Kot dopolnilo za možgane pa za zdaj nima tako močnih dokazov, da bi ga lahko priporočali kot zanesljivo zaščito pred kognitivnim upadom.
V zadnjem času se vse več govori tudi o povezavi med črevesjem in možgani. Prebiotične vlaknine, kot je inulin, lahko ugodno vplivajo na črevesno mikrobioto, nekatere raziskave pa kažejo, da bi lahko pri starejših izboljšale tudi rezultate na testih spomina. A tudi tu velja previdnost: obetavni rezultati še niso enako kot splošno priporočilo za vse.
Ne jemljite visokih odmerkov na pamet
Strokovnjaki posebej opozarjajo na nenadzorovano jemanje visokih odmerkov vitaminov, predvsem vitamina D in vitamina B12. Ta sta pomembna za zdravje, vendar ju ni smiselno dodajati kar na pamet, če krvne preiskave ne pokažejo pomanjkanja.
Preveč vitamina D lahko povzroči previsoko raven kalcija v krvi, kar lahko vodi v slabost, utrujenost, zmedenost in druge težave. Zato je pri večjih odmerkih vedno smiselno posvetovanje z zdravnikom.
Tudi pri omega-3 maščobnih kislinah v kapsulah dokazi pri zdravih ljudeh niso tako močni, kot bi lahko sklepali iz oglasov. Strokovnjaki zato raje priporočajo, da jih v telo vnesemo s prehrano, denimo z mastnimi ribami, oreščki in semeni.
Najboljša zaščita ostaja življenjski slog
Čeprav so dopolnila lahko koristna v določenih primerih, najmočnejša zaščita možganov še vedno ni v kapsuli. Največ dokazov imajo navade, ki so dobro znane, a pogosto manj privlačne od hitrih rešitev: uravnotežena prehrana, redno gibanje, dovolj spanja, urejen krvni tlak, manj stresa in bogato družabno življenje.
Možgani za dobro delovanje potrebujejo stalno podporo, ne občasnega marketinškega trenda. Zato strokovnjaki svetujejo, naj prehranska dopolnila ne bodo nadomestilo za kakovostno prehrano in zdrav življenjski slog. Če se za njih odločimo, pa naj bo izbira premišljena, zmerna in po možnosti podprta z dejanskimi potrebami telesa, ne zgolj z obljubami na embalaži.
