Slovenija gradi kot že dolgo ne, stanovanja pa so še vedno vse dražja
Slovensko gradbeništvo je letos realno zraslo za 21,4 odstotka, a stanovanja ostajajo dražja. Največji pospešek beleži infrastruktura, draži pa se tudi sama gradnja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovensko gradbeništvo je letos prestavilo nekaj prestav višje. V prvih sedmih mesecih je bila realna vrednost opravljenih gradbenih del za 21,4 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Še pred letom dni je Statistični urad RS (Surs) za isto obdobje izmeril komaj 0,9-odstotno rast. V enem letu smo tako iz skorajšnje stagnacije prešli v eno najhitreje rastočih obdobij gradbene aktivnosti zadnjih let.
Obenem se gradnja občutno draži. Stroški gradnje novih stanovanj so bili v drugem četrtletju letos za 6,1 odstotka višji kot leto prej, samo od začetka leta pa so poskočili za 6,3 odstotka. Najhitreje rastejo stroški dela, ki so bili medletno višji za 7,9 odstotka. Surs je ponovno zaznal tudi izrazitejšo rast cen gradbenega materiala. Ta je bil medletno dražji za 4,6 odstotka.
Slika, ki jo dajeta današnji objavi Sursa, je zato precej jasna. Slovenija gradi bistveno več kot lani, toda gradbeni razmah se dogaja v okolju naraščajočih stroškov. Večja aktivnost za zdaj tudi ni prinesla obrata na stanovanjskem trgu, kjer so zadnji razpoložljivi podatki še naprej kazali rast cen.
Gradbeništvo iz skorajšnje stagnacije v 21-odstotno rast
Največ pove primerjava z lanskim letom. Med januarjem in julijem 2025 je bila realna vrednost opravljenih gradbenih del le 0,9 odstotka višja kot leto prej. Gradnja inženirskih objektov je bila takrat celo za 7,2 odstotka nižja. Letos se je prav ta del gradbeništva spremenil v najmočnejši motor rasti.
V prvih sedmih mesecih 2026 je bila vrednost del na inženirskih objektih za 25,6 odstotka višja kot leto prej. Gre za gradnjo cest, železnic, cevovodov, energetskih in drugih infrastrukturnih objektov. Toda letošnji razmah ni omejen samo na velike infrastrukturne projekte. Pri gradnji stavb je Surs izmeril 19,2-odstotno rast, pri specializiranih gradbenih delih pa 19,6-odstotno.
Rast je torej široka. To je pomembno, ker kaže, da ne gre zgolj za nekaj velikih državnih infrastrukturnih projektov, ki bi statistiko potegnili navzgor.
Tudi julija se trend ni ustavil. V primerjavi z julijem lani je bila realna vrednost vseh opravljenih gradbenih del višja za 11,6 odstotka. Pri stavbah je bila višja kar za 20,2 odstotka, pri specializiranih gradbenih delih za 13,4 odstotka in pri inženirskih objektih za 5,1 odstotka, kažejo podatki Sursa.
Več dela pomeni tudi večji pritisk na stroške
Druga polovica zgodbe je cena tega razmaha. Gradnja novih stanovanj se draži precej hitreje kot še pred kratkim.
Surs je za drugo četrtletje izmeril 6,1-odstotno medletno rast skupnih stroškov gradnje novih stanovanj. Še izrazitejši je premik med prvim in drugim letošnjim četrtletjem, ko so stroški poskočili za 6,3 odstotka.
Glavni pritisk prihaja z gradbišč samih. Stroški dela so bili v drugem četrtletju za 9,6 odstotka višji kot v prvem in za 7,9 odstotka višji kot leto prej. V prvi polovici leta so bili v povprečju za šest odstotkov višji kot v enakem obdobju 2025.
To je tudi logična posledica razmer na trgu. Če gradbena podjetja izvajajo bistveno več projektov, potrebujejo več delavcev in izvajalcev. V panogi, kjer je ustrezne delovne sile omejeno, močnejše povpraševanje povečuje tudi njeno ceno.
Pritisk pa se ne ustavlja pri plačah. Gradbeni material je bil v drugem četrtletju medletno dražji za 4,6 odstotka, glede na prvo četrtletje pa za 3,1 odstotka. To pomeni, da se po obdobju precej mirnejšega gibanja ponovno opazneje povečuje tudi materialni del stroškov.
Veliko se gradi, stanovanjski problem pa ostaja
Podatek o 21,4-odstotni rasti gradbeništva lahko na prvi pogled daje vtis, da Slovenija doživlja velik stanovanjski gradbeni razmah. V resnici največjo rast beležijo inženirski objekti. Tudi 19,2-odstotna rast pri stavbah ne pomeni samo stanovanj, saj so v tej skupini tudi poslovne, industrijske in druge stavbe.
Slovensko gradbeništvo je torej v zelo dobri kondiciji, vendar iz tega še ne sledi, da na trg prihaja toliko novih stanovanj, da bi se razmerje med ponudbo in povpraševanjem bistveno spremenilo.
To potrjuje tudi smer gibanja nepremičninskih cen. Po zadnjih podatkih Sursa so bile stanovanjske nepremičnine v prvem četrtletju letos za 9,3 odstotka dražje kot leto prej. Rabljena stanovanja so se podražila za 10,7 odstotka, nova stanovanja pa za 6,2 odstotka. V samo enem četrtletju so se cene novih stanovanj zvišale za 7,3 odstotka.
Gradbena aktivnost je močna, vendar trg še vedno ne dobiva dovolj pritiska na strani ponudbe, da bi se rast cen stanovanj obrnila. Hkrati se investitorjem draži že sama gradnja.
Zakaj je letošnji preobrat pomemben
Lansko leto je bilo z vidika gradbene aktivnosti precej neenakomerno. V prvih sedmih mesecih je celotno gradbeništvo raslo za manj kot odstotek, infrastrukturni del pa je nazadoval. Letos rastejo vse tri glavne kategorije in vse z dvomestnimi stopnjami, če gledamo prvih sedem mesecev.
Slovenija je tako iz obdobja šibke rasti stopila v izrazit gradbeni cikel. Toda današnji številki Sursa razkrivata tudi njegovo drugo stran. Z večjim obsegom projektov se povečujejo stroški dela in materiala, pri stanovanjih pa sama visoka gradbena aktivnost še ne rešuje problema omejene ponudbe.
Za kupca stanovanja je rezultat za zdaj precej preprost. V Sloveniji se gradi precej več kot pred letom dni, vendar to še ni gradbeni razmah, zaradi katerega bi bilo stanovanje lažje ali ceneje kupiti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
