Najpogostejša jetrna bolezen je povezana s pitjem sladkih pijač
Nealkoholna zamaščenost jeter po pogostosti tudi do trikrat prekaša alkoholno zamaščenost jeter, ki je značilna za redne pivce alkohola.
Nealkoholna zamaščenost jeter (angleško Non-Alcoholic Fatty Liver Disease) je stanje, pri katerem se v jetrnih celicah kopiči maščoba, čeprav oseba ne uživa pretiranih količin alkohola ali pa ga sploh ne pije. Danes v razvitem svetu velja za najpogostejšo jetrno bolezen. Največkrat se razvije kot posledica nezdravega življenjskega sloga.
Alkoholna in nealkoholna zamaščenost jeter
Glavna razlika med alkoholno in nealkoholno zamaščenostjo jeter je v vzroku. Pri alkoholni zamaščenosti jeter je glavni sprožilec prekomerno uživanje alkohola, pri nealkoholni pa maščobna jetra nastanejo zaradi drugih dejavnikov, predvsem nezdrave prehrane in presnovnih motenj. Nealkoholna zamaščenost jeter se danes pojavlja približno 2- do 3-krat pogosteje kot alkoholna oblika, tako pri odraslih kot tudi pri otrocih.
Vzroki za nealkoholno zamaščenost jeter
Eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj nealkoholne zamaščenosti jeter je pogosto uživanje sladkih in gaziranih pijač, bogatih s fruktoznim sirupom. Študije priznanih ustanov, kot sta Harvard School of Public Health in Cleveland Clinic, potrjujejo, da visok vnos fruktoze neposredno spodbuja nastajanje maščob v jetrih, kar vodi do njihove zamaščenosti.
Poleg sladkih pijač so med glavnimi vzroki še prekomeren energijski vnos (več kalorij, kot jih telo porabi) oziroma prehranske navade, povezane z industrijsko predelano hrano, sedeč način življenja, pomanjkanje spanja, kronični stres, debelost in sladkorna bolezen tipa 2.
Kdo je najbolj ogrožen
Nealkoholna zamaščenost jeter največkrat prizadene osebe med 40. in 60. letom, a se vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajših odraslih in celo otrocih. Moški so nekoliko bolj ogroženi kot ženske, predvsem zaradi pogostejšega trebušnega tipa debelosti. Povišano tveganje imajo tudi osebe z diabetesom tipa 2, inzulinsko rezistenco, s hipertenzijo in z metabolnim sindromom.
Prvi znaki in simptomi
Oslabela jetra sama po sebi ne bolijo, ker nimajo živčnih končičev za bolečino, lahko pa čutimo neprijeten pritisk, napetost ali bolečino v zgornjem desnem delu trebuha, ko so povečana ali vneta in pritiskajo na okoliška tkiva. Nealkoholna zamaščenost jeter je pogosto dolgo prisotna brez simptomov, zato sodi med tako imenovane tihe bolezni. Prvi znaki so lahko:
- nepojasnjena utrujenost,
- občutek teže ali nelagodja v desnem zgornjem delu trebuha,
- rahla porumenelost kože ali oči (v napredovali fazi),
- rahlo povišani jetrni encimi na krvnih preiskavah.
Brez zdravljenja lahko nealkoholna zamaščenost jeter vodi v nealkoholni steatohepatitis, cirozo ali celo raka jeter.
Zdravljenje in preprečevanje
Trenutno za nealkoholno zamaščenost jeter ni specifičnega zdravila, a dobra novica je, da je stanje v zgodnji fazi reverzibilno. Ključni ukrepi vključujejo:
- izgubo telesne teže (že 5–10 odstotkov izgube teže lahko bistveno izboljša stanje jeter),
- redno telesno aktivnost (vsaj 150 minut na teden),
- zmanjšan vnos sladkorja, nasičenih maščob in predelanih živil,
- uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Ameriška fundacija za jetra poudarjata, da je sprememba življenjskega sloga daleč najbolj učinkovit pristop.
Podatki za Slovenijo in svet
V svetu ima po ocenah vsaka četrta odrasla oseba znake nealkoholne zamaščenosti jeter. WHO poroča o hitrem naraščanju bolezni v Evropi, Aziji in ZDA, predvsem zaradi porasta debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je tudi v Sloveniji opazen trend naraščanja nealkoholne zamaščenosti jeter – predvsem pri srednje starih odraslih in otrocih z višjim indeksom telesne mase. V mnogih zahodnih državah ta bolezen postaja tudi vodilni vzrok za presaditev jeter.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
