Profimedia

Kaj je rak jeter?

Rak jeter je maligno obolenje, ki se razvije v jetrnih celicah. Najpogostejša oblika je hepatocelularni karcinom (HCC), ki po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana predstavlja približno 90 odstotkov primarnih rakov jeter.

Primarni rak jeter vznikne neposredno v jetrih, medtem ko sekundarni rak jeter (metastaze) izvira iz drugih delov telesa, kot so pljuča, dojka ali debelo črevo, in se razširi na jetra. Po podatkih Združenja za rake prebavil Europacolon Slovenija letno za rakom jeter v Sloveniji zboli približno 239 ljudi, kar predstavlja manj kot en odstotek vseh novih primerov raka.

Bolezen je pogostejša pri moških, zlasti po 50. letu starosti.
Jetra so ključni organ, ki opravlja več pomembnih funkcij od razstrupljanja in presnove hranil do proizvodnje žolča. Tveganje za razvoj bolezni močno povečajo kronična obolenja jeter, kot je ciroza, saj poškodovana jetra postanejo bolj dovzetna za maligne spremembe.

Simptomi 

Pri raku jeter so simptomi pogosto nejasni in se pojavijo šele v napredovalih fazah, kar otežuje zgodnje odkrivanje. Med najpogostejše znake sodijo:

• Slabost in utrujenost: Občutek šibkosti in dolgotrajna utrujenost kljub počitku.
• Izguba apetita in hujšanje: Nenamerna izguba teže in pomanjkanje želje po hrani.
• Bolečine v zgornjem delu trebuha: Nelagodje ali bolečina pod desnim rebrnim lokom.
• Zlatenica: Porumenelost kože in beločnic zaradi motenega delovanja jeter.
• Napihnjenost ali otečen trebuh: Kopičenje tekočine v trebušni votlini (ascites oziroma trebušna vodenica).
• Splošno slabo počutje: Slab apetit, bruhanje ali občutek polnosti.

Ker so ti simptomi nespecifični, jih ljudje pogosto pripišejo drugim boleznim, kar vodi v pozno diagnozo. 

Pexels

Dejavniki tveganja in ogrožene skupine

Rak jeter je tesno povezan s kroničnimi boleznimi jeter in določenimi dejavniki tveganja. Najbolj ogroženi so:

• Osebe s cirozo jeter: Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana se več kot 80 odstotkov primerov raka razvije v cirotično spremenjenih jetrih. Cirozo najpogosteje povzročajo prekomerno uživanje alkohola, virusni hepatitis (B, C ali D) ali nealkoholna zamaščenost jeter (NASH).
• Bolniki z virusnim hepatitisom: Kronična okužba z virusom hepatitisa B ali C je vodilni vzrok, zlasti v Aziji in Afriki. V Sloveniji je hepatitis C pomemben dejavnik, kot navaja Europacolon Slovenija.
• Ljudje s presnovnimi boleznimi: Hemokromatoza, Wilsonova bolezen ali sladkorna bolezen povečajo tveganje.
• Posamezniki, izpostavljeni toksinom: Aflatoksini (v onesnaženi hrani, denimo oreščkih) in druge rakotvorne snovi lahko poškodujejo jetra.
• Moški in starejši: Moški so bolj ogroženi, zlasti po 50. letu, čeprav se rak lahko pojavi tudi pri mlajših, denimo hepatoblastom pri otrocih.

Življenjski slog, kot je prekomerno pitje alkohola, kajenje ali debelost, prav tako poveča tveganje. Po podatkih farmacevtske družbe Roche je v Sloveniji alkohol vodilni vzrok ciroze, kar posledično poveča incidence raka jeter.

Pexels

Zdravljenje 

Raka jeter zdravimo odvisno od stadija bolezni, splošnega zdravja bolnika in stanja jeter. Med glavnimi možnostmi so:

• Kirurška odstranitev tumorja: Radikalna operacija je najučinkovitejša, a je primerna le za zgodnje stadije in bolnike z zadostno funkcijo jeter.
• Presaditev jeter: Redka možnost, saj se rak pogosto ponovi.
• Ablacijske tehnike: Radiofrekvenčna ablacija ali mikrovalovna terapija uničujeta tumorske celice z uporabo toplote.
• Kemoterapija in tarčna zdravila: Uporabljajo se za upočasnitev napredovanja bolezni, zlasti v napredovalih stadijih.
• Embolizacija: Zapiranje žil, ki oskrbujejo tumor, zmanjša njegovo rast.
• Imunoterapija: Po podatkih farmacevtske družbe Roche nova tarčna zdravila metastatski bolezni izboljšujejo preživetje.

Kljub napredku je napoved za rak jeter pogosto slaba, saj mnogi bolniki ob diagnozi preživijo manj kot eno leto. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana je petletno preživetje približno 18-odstotno, kar poudarja pomen preventive.

Preprečevanje in zgodnje odkrivanje

Za zmanjšanje tveganja je ključna preventiva. Priporočila vključujejo:

• Zmanjšanje uživanja alkohola: Omejite se na manj tvegano pitje (ženske: 1 enota/dan, moški: 2 enoti/dan).
• Cepljenje proti hepatitisu B: Po priporočilih Europacolona Slovenija je cepljenje pomembno za zmanjšanje tveganja za okužbo.
• Zdrav življenjski slog: Uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost in nadzor teže preprečujejo zamaščenost jeter.
• Redni zdravstveni pregledi: Osebe z visokim tveganjem (denimo s cirozo ali hepatitisom) naj redno opravljajo ultrazvočne preglede in teste jetrnih funkcij.

Zgodnje odkrivanje lahko bistveno izboljša izid zdravljenja, zato je pomembno, da posamezniki poznajo tveganja in simptome, Kadar so med njimi utrujenost, zlatenica ali bolečine v trebuhu, se čim prej posvetujte z zdravnikom. 

Vnetja v telesu

Hepatitis: Simptomi tihe, a nevarne bolezni jeter

Alkohol

Ciroza pogosto ne povzroča težav in jo odkrijemo naključno

Povišan holesterol

To je razlog, da so vaša jetra zamaščena

Pomagajmo si sami

Kaj jesti, če imate težave z jetri?