Profimedia

Finančni stres je eden najpogostejših vzrokov za nespečnost, razdražljivost in občutek izgube nadzora nad življenjem. Lahko imamo dobro službo, redno plačo, a če je že nekaj dni po izplačilu denar skoraj izginil, se v telesu in umu sproži občutek tesnobe. Zdi se, da ves trud nima smisla – kot bi živeli v krogu brez izhoda.

PREBERITE TUDI:

Domača lekarna

Z zeliščnimi obkladki ustavimo kašelj in praskanje v grlu

· Odgovarja psihoterapevtka

Na izbiro partnerja vplivajo naše izkušnje iz otroštva

Denar v resnici ni le vprašanje številk. Je tudi vprašanje občutkov, odnosa do varnosti in sposobnosti zaupanja. Finančni stres je zato vedno več kot le stanje na bančnem računu – je notranje stanje negotovosti, ki se začne v glavi in srcu, še preden se pokaže v denarnici.

Ko denar postane vir sramu in nemoči

Mnogi ljudje se zaradi denarja počutijo neuspešne. Ko pogledajo stanje na računu, jih zajame občutek krivde – »spet sem zapravil preveč«, »nikoli ne bom znal z denarjem«, »vsi drugi se bolje znajdejo kot jaz«. Takšna notranja govorica deluje kot tihi uničevalec samospoštovanja.

Profimedia

Psihologi opozarjajo, da kronični finančni stres deluje podobno kot druge oblike anksioznosti – telo je v stalnem stanju pripravljenosti, misli se vrtijo v krogu skrbi, čustvena energija pa se izčrpava. Ljudje se začnejo zapirati vase, izogibati družbi, včasih celo prelagati odpiranje pošte ali preverjanje računa, ker jih pogled na številke boli. Nemalokrat nastopi tudi depresija, lahko celo panični napadi ...

A finančni stres se ne reši z izogibanjem. Reši se z zavedanjem.

Prvi korak: pridobiti pregled in umiriti um

Največje olajšanje pogosto pride takrat, ko si prvič zares pogledamo resnici v oči. Ni nujno, da je pogled prijeten – a je osvobajajoč. Vzemite si en miren večer in zapišite vse svoje mesečne obveznosti: najemnino, hrano, račune, kredite, stroške prevoza. Nato zapišite svoje prihodke. Samo to, brez sodbe.

Ko podatke vidimo črno na belem, se v nas nekaj spremeni. Namesto da denar postane meglen vir stresa, ga vidimo kot konkreten sistem, ki ga lahko razumemo in postopoma uravnavamo.

Če ste že večkrat občutili, da denar prehitro izgine, poskusite vsaj teden ali dva zapisovati vse svoje izdatke. Presenečeni boste, koliko “majhnih” zneskov se nabere v skupno veliko vsoto. Morda boste ugotovili, da mesečno za naročnine, kavice in drobnarije porabite sto evrov ali več. Ko te izdatke zmanjšate, ne boste imeli občutka odrekanja, temveč olajšanje, ker ste spet vi tisti, ki imate vajeti v rokah. Čeprav bo morda kakšen »priboljšek« manj, pa se boste počutili veliko bolje - ne zato, ker bi imel več denarja, ampak ker boste spet začutili nadzor.

Strokovnjaki svetujejo, da si vsak teden vzamemo petnajst minut za pregled financ oziroma »pogovor z denarjem«. Preverimo stanje, zapišimo porabo, razmislimo, kam gre največ in kje bi lahko nekoliko prihranili. Ta rutina ne služi le nadzoru nad denarjem, ampak predvsem pomiritvi živčnega sistema. Ko imamo jasen pregled, se um navadno umiri.

Pozor: tudi pretiran nadzor lahko postane past

Nekateri ljudje se s finančnim stresom ne spopadajo tako, da se mu izogibajo, ampak ravno nasprotno – tako, da ga skušajo obvladati do zadnje podrobnosti. Skenirajo in si na računalnik shranjujejo vsak račun, preverjajo vsako transakcijo in zaskrbljeno opazujejo tudi, kako drugi ravnajo z denarjem. A resnica je, da popolnega nadzora nad življenjem ni.

Takšno vedenje daje občutek varnosti, a pogosto prikriva globlji strah – da bi izgubili nadzor, če bi se za trenutek sprostili. Posledica je, da se tudi ob popolni urejenosti proračuna v telesu ohranja občutek napetosti. Vemo sicer, kar dajemo denar, a miru ne najdemo. Najverjetneje tudi zato, ker v resnici nikoli nismo čisto zares pripravljeni, da bi se z našim proračunom soočili in si pač priznali, kaj zmoremo in česa ne ter se temu primerno tudi finančno začeli obnašati.

Če se v tem prepoznate, si poleg tedenskega pregleda financ uvedite še majhen obred sproščanja – nekaj minut tišine, počasno dihanje ali kratek sprehod, med katerim se spomnite, da ste naredili dovolj. Nadzor je koristen, dokler služi miru – ne pa takrat, ko mir zaradi njega izgubljamo. Nalijte si tudi čistega vina – morda neko obdobje res nismo finančno najbolj uspešni, a kaj zares lahko naredimo, da bi to stanje spremenili?

Ustvarite sistem, ki deluje za vas, ne proti vam

Profimedia

Ob zadnjem vprašanju nam še kako koristi, da si ustvarimo sistem. Jasna slika, kakšno je naše finančno stanje in vedenje, nam ponudi možnost, da začnemo uvajati male spremembe. Sistem naj bo osredotočen na to, kako lahko najlažje spremenimo potrošne navade, ki za nas v resnici nimajo velikega čustvenega pomena. Včasih zadostuje, da spremenimo način vožnje in s tem zmanjšamo porabo goriva. Drugič, da odpovemo naročnino, ki je ne uporabljamo. Pomembno je, da vsaka odločitev nosi občutek, da nekaj obvladujemo.

Pomislite, koliko denarja mesečno namenite za vsakodnevne prigrizke, kave ali hitre nakupe. Če jih nekaj časa pripravljate doma, boste hitro opazili razliko. Ali pa, koliko bi prihranili, če bi trgovino začeli hoditi z listkom, na katerem bi bil napisan seznam le najnujnejših stvari, ki jih potrebujete? Bi morda dom lahko ogrevali kakšno stopinjo manj in tako prihranili? Idej za prihranke je res veliko, le oči je treba odpreti in oblikovati nov sistem naših navad. 

Za spremljanje lahko uporabite aplikacijo ali preprosto tabelo v računalniku – pomembno je le, da sistem deluje za vas, ne vi zanj. Ko denar začnemo spremljati z zavedanjem in spoštovanjem, se začne drugače obnašati. Postane partner, ne sovražnik.

Zakaj je rezervni sklad nujen za notranji mir

Ena največjih razlik med ljudmi, ki doživljajo stalni stres zaradi denarja, in tistimi, ki se počutijo varne, je v tem, ali imajo rezervni sklad. Ne gre za velik znesek – včasih že 300 ali 500 evrov prinese občutek varnosti.

Profimedia

Četudi na primer že dolgo nimate občutka, da bi lahko kaj prihranili, poizkusite! Začnite z majhnim, morda z desetimi evri mesečno. Ko boste videli, da se znesek počasi veča, boste občutili zadoščenje. In če se bo nekega dne pokvaril avto ali pralni stroj, boste lahko zbrano in mirno plačali popravilo.

Namesto da si takrat rečete: »Evo, ravno sem malo prihranila, pa je že šlo,« se spomnite, da ste varčevali prav za take primere. Takrat boste spoznali, da ta drobna navada prinaša več kot le denar – prinaša občutek moči. Z močjo pa finančni stres začne izgubljati svojo težo.

Strokovnjaki poudarjajo, da rezervni sklad ni luksuz, ampak temelj notranje varnosti. Ko imamo občutek, da zmoremo preživeti tudi nepredviden strošek, se um sprosti. In takrat se zgodi prava sprememba: finančni stres se ne zmanjša zato, ker bi imeli več denarja, ampak zato, ker se spremenimo mi.

Kaj narediti, če nas finančni stres »paralizira« in nimamo moči za spremembo?

Če ste vse to prebrali in še vedno nimate občutka, da lahko kaj spremenite, morda nimate niti volje, niti energije, da bi poizkusili upoštevati vsaj kakšen naš nasvet, je to lahko znak, da potrebujete podporo. Včasih zadošča pogovor z osebo, ki ji zaupamo, drugič strokovna pomoč – nekdo, ki nam pomaga pogledati širšo sliko in postaviti meje med strahom in realnostjo. Psihoterapevt, finančni coach ali morda le osebni finančni svetovalec …

Važno je, da vas taka oseba res želi razumeti in vas ne bo naučila le štetja, ampak razumevanja – vzorcev, ki vas vodijo v enake napake, in čustev, ki stojijo za njimi. Ko to ozavestimo, lahko začnemo graditi zdrave temelje – ne le finančno, temveč tudi čustveno.

Profimedia

Finančni mir ni stanje na računu, ampak stanje duha. Pride takrat, ko denar ne določa več našega občutka vrednosti. Ko razumemo, da smo mi tisti, ki dajemo denarju pomen, in ne obratno.

Ko se umiri naš notranji svet, se pogosto umiri tudi zunanji. In nenadoma ugotovimo, da nismo več ujeti v stres zaradi denarja, ampak znamo z njim živeti – z zavedanjem, spoštovanjem in občutkom miru, ki ga nobena številka ne more kupiti.