Profimedia

Ste se kdaj znašli v obdobju, ko se vam nič ne da? Ko se vse zdi težko, volje ni od nikoder, vi pa bi najraje le obležali? Takšna obdobja pridejo v življenje vsakega od nas – a če trajajo predolgo, nam življenje začne odtekati iz rok. Spoznajte, zakaj sploh postanemo »leni« in se oborožite z 12 pametnimi načini, ki vam bodo pomagali, da se iz lenobe izvlečete korak za korakom.

Zakaj pride do obdobja lenobe?

Vsak ima dneve, ko se mu preprosto ne da. Ko bi najraje samo ležal, gledal v ekran in prelagal obveznosti na jutri. Nič nenavadnega – a težava nastane, ko takšni dnevi postanejo naš življenjski slog. Lenoba se redko pojavi sama od sebe in v resnici ni slab značaj, ampak signal telesa in psihe. Kaj to pomeni?

PREBERITE TUDI:

Osebna rast

Ko želimo ugajati vsem: kako prepoznati in preseči ta vzorec

Osebna rast

Kaj vas resnično motivira? Preverite, katera vrsta motivacije vas vodi

V prvi vrsti je lenoba odziv sistema na preobremenjenost. Naše telo in psiha delujeta kot enoten sistem, ki ima glavni cilj: ohraniti ravnovesje (homeostazo). Ko smo dlje časa pod stresom, v naporu, v skrbeh ali pod pritiskom pričakovanj, začne telo varčevati z energijo. To se odrazi tako, da nam začne zmanjkovati volje, zmanjša se nam pozornost, pride do odpora do gibanja, postanemo otopeli in brezvoljni. To je zaščitni odziv živčnega sistema – naše telo nam dobesedno reče: »Ustavi se, ne morem več tako delovati.« Zato psihologi pravijo, da je lenoba pogosto simptom izčrpanosti, ne lenobe same. Tisti, ki tega ne poslušajo, pa pogosto drvijo proti izgorelosti ali depresivni simptomatiki.

Profimedia

Drugi razlog je, da enostavno izgubimo oziroma »pokurimo« notranjo motivacijo. Če dlje časa delujemo avtomatsko – delamo, kar “moramo”, izpolnjujemo pričakovanja drugih – počasi izgubimo stik z vprašanjem: “Kaj sploh jaz čutim? Kaj si želim? Kaj me zares polni?”Ko človek izgubi ta stik, deluje mehansko, znotraj je prazen. In ko notranji motivacijski sistem izgubi vir smisla, energija upade. Takrat ne gre za lenobo – gre za psihično odklopljenost od lastne želje.Telo to prevede kot upad energije. Um to razume kot “ne da se mi”. Vresnici pa gre za to, da “nimam več občutka, zakaj bi sploh nekaj počel”.

Lenoba ima lahko izvor tudi v naši nevrologiji. Naši možgani imajo en glavni cilj: porabiti čim manj energije za preživetje. Če ne vidijo jasnega smisla ali nagrade, nas bodo raje ustavili, kot da bi nas spodbujali v gibanje.

Kaj pa čustva? Psihologi pravijo, da je lenoba lahko tudi neka oblika notranjega protesta, ki izvira iz neizražene jeze. Ko se v nas nabira tiha frustracija, ki je ne znamo ali ne smemo izraziti navzven, se obrne navznoter – in postane pasivnost. Taka pasivnost je pogosto zelo nevarna oblika upora. “Ne bom delal, ne bom sodeloval, ne bom več poskrbel zase.” Zunaj to izgleda kot lenoba, v resnici pa gre za potlačeno potrebo po samostojnosti, priznanju ali spremembi.

Ko vse to vemo in skušamo razloge za svojo (ali tujo) lenobo ozavestiti brez sodbe, lenoba v resnici postane izjemno dragocen signal. Sporočilo je približno tako:

“Živim nekaj, kar mi več ne ustreza.”
“Moje telo ne zmore več tako.”
“Moj um rabi počitek ali nov smisel.”

Lenoba torej ni lenoba, ampak sporočilo: ustavi se, nekaj moraš spremeniti. Če to razumemo, se lahko začnemo obnavljati – fizično, čustveno in duhovno. Če razumevanje potlačimo, pa nas bo telo samo še bolj upočasnilo.

Kaj torej lahko naredimo, da se čim lažje iztrgamo prijema lenobnosti in pasivnosti? Spoznajte 12 pametnih načinov.

Spoznajte, od kod izvira vaš odpor

V začetku prispevka smo razkrili, kaj so pravi razlogi za našo lenobo. Tako je pomembno, da odkrijemo, kaj se zares skriva za našim pomanjkanjem volje. Je to prava utrujenost, izgorelost, ali je strah, tihi protest, morda občutek nesmisla? Ko ugotovimo, kaj nas ustavlja, lenoba izgubi moč in lažje začnemo delati spremembe.

Kako to izgleda v praksi: Marko je ugotovil, da odlaša z diplomskim delom, ne zato, ker bi bil len, ampak ker ga je bilo strah ocene. Ko se je s tem soočil, je motivacija spet stekla.

Začnite z najmanjšim korakom

Možgani se odzovejo na občutek uspeha in to prižge iskrico naše notranje motivacije. Zato ne smemo čakati, da bomo “pripravljeni”, ampak naredimo vsaj nekaj majhnega – pet minut pospravljanja, en e-mail, en odstavek .... Majhna dejanja ustvarjajo občutek napredka, ki hitro preraste v zagon.

Profimedia

Kako to izgleda v praksi: Ko se ni mogla spraviti telovaditi, si je Petra rekla: “Naredila bom samo en plank.” Ko je začela, je v zanosu nadaljevala še 15 minut.

Prekinite rutino, ki vas uspava

Rutina je koristna, dokler nas ne začne dušiti. Ko vsak dan izgleda enako, se ugasne ustvarjalni del možganov. Tako je ključno, da ustvarjalnost spet podrezamo. Lahko tudi s čisto majhnimi spremembami, le toliko, da je dan in je rutina malce drugačna. Ko se zbudi ustvarjalnost, pa tudi lenoba počasi začne izgubljati moč.

Kako to izgleda v praksi: Če vedno delate od doma, poskusite včasih svoj delovni prostor preseliti v knjižnico ali kavarno. Če vsak dan vstajate ob istem času, si vzemite en jutranji odklopni, morda dan brez ure in obveznosti. Takšne drobne spremembe prebujajo notranjo svežino.

Oblikujte si podporne navade

Navade so aktivnosti, ki jih delamo že toliko časa, da se nam usedejo v podzavest in jih lahko opravljamo avtomatsko. Ob tem ne potrebujemo več volje, saj se z navadami stvari zgodijo spontano. Ko to vemo, si lahko namerno oblikujemo navade, ki nam bodo pomagale doseči cilj. Ključ, da nekaj postane navada, je konsistentno ponavljanje.

Kako to izgleda v praksi: Namesto “shujšal bom pet kilogramov” si recite “vsak dan bom jedel zajtrk brez telefona in šel po večerji na kratek sprehod”. Nato to tudi storite in ponavljajte dokler vam ne »zleze pod kožo«.

Vadite nežno disciplino

Eden od razlogov, zakaj nimamo volje, da bi nekaj poizkusili, je strah, da nam ne bo uspelo. Če se to zgodi, je tako ključno, da ne zapademo v samokritiko in da do sebe nismo preveč trdi ter se ne kaznujemo. Nežnost ne pomeni popustljivosti, ampak notranjo zavezo.

Kako to izgleda v praksi: Ana si je zapisala: “Če ne bom vsega naredila danes, bom jutri nadaljevala z enako nežnostjo do sebe.” Rezultat? Več vztrajnosti in manj občutka krivde.

Gibajte se za lažji um

Telo in um sta eno in tako si lahko um pomagamo zagnati že s samo malce gibanja. Ni treba veliko, le kratek sprehod okoli vasi na svežem zraku. Gibanje sprosti napetosti, poveča pretok energije in dvigne razpoloženje.

Profimedia

Kako to izgleda v praksi: Če čez dan izgubljate fokus, ne pijte tretje kave – raje naredite 20 počepov ali pojdite peš po stopnicah. Po petih minutah gibanja se aktivirajo hormoni, ki prebujajo vitalnost.

Vzemite si kratek popoldanski dremež (»power nap«)

Če smo utrujeni, ne potrebujemo motivacijskega govora, ampak počitek. Zato si ga brez slabe vesti vzemite, še več 20 minutni popoldanski dremež naj postane vaša rutina. Ko tako za nekaj minut zapremo oči, to dokazano izboljša koncentracijo, razpoloženje in motivacijo.

Kako to izgleda v praksi: Matic, ki dela od doma, si vsak dan nastavi alarm za 20-minutni dremež. Namesto popoldanske otopelosti ima potem dve uri polne produktivnosti.

Prebudite telo s hladno vodo

Če se vam nekaj ne ljubi, pojdite za nekaj minut pod hladen tuš. Mrzel curek aktivira živčni sistem, poveča budnost in sproži val dopamina, tako pa lažje stopimo iz lenobe in naredimo aktivni korak.

Kako to izgleda v praksi: Ko se zjutraj ne morete zbrati, začnite dan s pol minute hladne vode. Ni prijetno, je pa učinkovito. Po nekaj dneh postane občutek osvežujoče samozavesti.

Nastavite pametne opomnike

Ko smo ujeti v lenobo, se ne ukvarjamo s trenutkom, ampak v resnici le životarimo. Da bi se »prebudili«, si na telefonu ali pametni uri čez dan nastavimo več alarmov, ki nas enostavno opomnijo, da se ustavite in vprašate: sem zdaj res prisoten? Kaj počnem?

Kako to izgleda v praksi: Luka si je vsakih nekaj ur nastavil kratko zvočno obvestilo z napisom »Dihaš?«. Vsakič, ko je zaslišal to obvestilo, se je zavedel svojega telesa in fokusa – tako je bil manj raztresen in bolj učinkovit.

Odstranite motilce iz dosega

Prepoznajte svoje motilce, ki so pogosto pravzaprav naše bergle vztrajanju v lenobi. Navadimo se, da ker nam je dolgčas, posežemo po njih, namesto da bi počeli kaj bolj konstruktivnega. Tako, če opazite, da so telefon, televizija ali družbena omrežja vaša “past lenobe”, jih fizično odstranite iz svojega dosega.

Profimedia

Kako to izgleda v praksi: Pospravite telefon v drugo sobo, ko delate. Po 10 minutah neudobja boste presenečeni, koliko zmorete brez njega.

Delujte v paru ali skupini

Ko z nekom delimo odgovornost, se motivacija pomnoži. Dogovor s prijateljem, da ob istem času delata vsak svoje, ustvari občutek skupne discipline. Če vaju veselijo iste stvari, pa se k njim odpravita v paru.

Kako to izgleda v praksi: Dve kolegici, ki sta obe pisali diplomo, sta se dogovorili za “so-pisanje”: ob 9h se pokličeta, vsaka napiše eno stran, nato si pošljeta “poročilo”. Preprosto, a deluje.

Nagradite se za vsak napredek

Motivacija raste, ko občutimo zadovoljstvo, zato je pomembno, da se po končanem delu ne pozabimo potrepljati po rami in se nagraditi. Nagrada ne pomeni materialnih stvari – lahko je občutek ponosa, sprehod ali dobra večerja.

Kako to izgleda v praksi: Po končani nalogi si privoščite 15 minut branja knjige, ki jo imate radi. Telo se nauči, da je trud povezan z ugodjem, ne s prisilo.

Profimedia

Lenoba kot notranji učitelj

Namesto da lenobo vidimo kot težavo, jo lahko razumemo kot sporočilo. Lenoba nas uči, da se ustavimo, preden nas ustavi življenje. Ni znak šibkosti, ampak priložnost, da spet najdemo stik s sabo. Lenoba nas uči, da prenehamo z avtomatskim delovanjem in se znova povežemo s tem, kar nas resnično premika. Ko poslušamo telo, sprejmemo počitek in naredimo en majhen korak naprej, se zgodi nekaj preprosto čudežnega – občutek, da življenje spet diha skupaj z nami.