Profimedia

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene arterij, ko srce črpa kri v telesu. Meri se z dvema vrednostma: sistolični tlak (zgornja vrednost), ki označuje pritisk med krčenjem srca, in diastolični tlak (spodnja vrednost), ki označuje pritisk, ko srce počiva med utripi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je normalen krvni tlak v mirovanju običajno med 100/60 in 139/89 mmHg (milimeter živega srebra). Vrednosti nad 140/90 mmHg veljajo za visok krvni tlak, pod 90/60 mmHg pa za nizek krvni tlak.

Krvni tlak je temeljen kazalnik zdravja srčno-žilnega sistema. Na Kliničnem oddelku za hipertenzijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC Ljubljana) poudarjajo, da je redno merjenje krvnega tlaka bistveno za zgodnje odkrivanje nepravilnosti, saj lahko tako visok kot nizek tlak privedeta do resnih zdravstvenih zapletov.

Usodna obolenja

Srčno-žilne bolezni: Glavni vzrok smrti pri nas in v svetu

Visok krvni tlak

Simptomi visokega krvnega tlaka

Visok krvni tlak, znan tudi kot hipertenzija, pogosto imenujejo tihi ubijalec, saj v večini primerov ne povzroča očitnih simptomov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ima v Sloveniji povišan krvni tlak vsak drugi odrasel, mnogi pa tega ne vedo, dokler ne pride do resnih zapletov, kot so srčni infarkt ali možganska kap. Nekateri redki simptomi lahko vključujejo:

• Močne glavobole
• Bolečine v prsih
• Težko dihanje
• Omotico ali zamegljen vid

Profimedia

Vzroki za visok krvni tlak

Hipertenzija je lahko primarna, kjer vzrok ni povsem jasen, ali sekundarna, povezana z drugimi boleznimi. Po raziskavah klinike Mayo je primarna hipertenzija, ki predstavlja 90–95 odstotkov primerov, pogosto povezana z genetskimi dejavniki in življenjskim slogom. Vzroki zanjo so:

• Prekomerno uživanje soli
• Telesna neaktivnost
• Prekomerna telesna teža
• Kajenje in čezmerno pitje alkohola
• Stres

Sekundarna hipertenzija lahko izhaja iz bolezni ledvic, nadledvičnih žlez ali jemanja določenih zdravil, kot so kontracepcijske tablete.

Avtoimunska obolenja

Sladkorna bolezen tipa 1: V porastu in neozdravljiva, a obvladljiva

Tveganja in ogrožene skupine

Visok krvni tlak močno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Po podatkih WHO je hipertenzija glavni vzrok za prezgodnjo smrt po vsem svetu, saj poveča tveganje za srčni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic in poškodbe oči. Po raziskavah Univerze v Oxfordu je tveganje za zaplete še večje pri posameznikih z dodatnimi dejavniki, kot so sladkorna bolezen ali visok holesterol. Najpogosteje prizadene moške, starejše od 45 let, in ženske po menopavzi. Po podatkih NIJZ je v starosti nad 65 let delež ljudi s hipertenzijo kar 75-odstoten.

Profimedia

Regulacija in preprečevanje zapletov

Za obvladovanje visokega krvnega tlaka sta ključna sprememba življenjskega sloga in po potrebi zdravila. Strokovnjaki iz UKC Ljubljana priporočajo, da so vključeni:

• Zdrava prehrana: Dieta oziroma prehranski načrt DASH (Dietary Approaches to Stop Hypertension) spodbuja k uživanju sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov in zmanjšan vnos soli.
• Telesna aktivnost: WHO priporoča vsaj 150 minut zmerne aerobne vadbe tedensko, kot so hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje.
• Zmanjšanje stresa: Tehnike, kot so joga, meditacija ali biološka povratna zanka (biofeedback), lahko pomagajo znižati tlak.
• Zdravila: Za uravnavanje tlaka so pogosto predpisani diuretiki, zaviralci beta, zaviralci angiotenzin pretvarjajočega encima ali antagonisti kalcijevih kanalov.

Z zgodnjim odkrivanjem in doslednim zdravljenjem lahko preprečimo zaplete, kot so srčni infarkt ali možganska kap. Ključni so redno merjenje tlaka doma in posveti z zdravnikom.

Rekreacija proti srčno-žilnim boleznim

Koliko korakov je zares treba narediti za zdravo srce

Nizek krvni tlak

Simptomi nizkega krvnega tlaka

Nizek krvni tlak ali hipotenzija je manj pogost, a lahko prav tako povzroča težave. Po podatkih klinike Cleveland so tipični simptomi:

• Omotica ali vrtoglavica, zlasti ob vstajanju
• Utrujenost in zaspanost
• Omedlevica
• Hladne roke in noge
• Motnje vida ali zamegljenost

Vzroki za nizek krvni tlak

Vzroki za hipotenzijo so raznoliki. Po mnenju strokovnjakov iz UKC Ljubljana so najpogostejši:

• Dehidracija zaradi premalo zaužite tekočine, močnega potenja ali driske
• Izguba krvi, denimo zaradi poškodb ali notranjih krvavitev
• Jemanje določenih zdravil, kot so diuretiki ali zdravila za hipertenzijo
• Nosečnost, saj se žilni sistem razširi
• Motnje v delovanju srca ali živčnega sistema

Profimedia

Tveganja in ogrožene skupine

Nizek krvni tlak je običajno manj nevaren kot visok, a lahko povzroči resne zaplete, kot so padci zaradi omedlevice ali hipoksija, torej pomanjkanje kisika v vitalnih organih, kot so možgani ali srce. Po raziskavah Univerze Johnsa Hopkinsa je hipotenzija pogostejša pri mlajših ženskah z nizko telesno težo, starejših osebah in tistih, ki jemljejo zdravila za visok krvni tlak.

Rožmarin

Ta priljubljena začimba krepi lasišče in deluje kot blago poživilo

Regulacija in preprečevanje zapletov

Za obvladovanje nizkega krvnega tlaka strokovnjaki priporočajo:

• Zadosten vnos tekočin: Vsaj 2 litra vode dnevno in dodajanje soli v prehrano, razen če obstajajo kontraindikacije.
• Postopno vstajanje: Izogibanje hitrim spremembam položaja telesa preprečuje ortostatsko hipotenzijo.
• Redna telesna aktivnost: Izboljša prekrvavitev in zmanjša simptome
• Zeliščni pripravki: Pri blaženju simptomov lahko med drugim pomaga rožmarin, ker spodbuja prekrvavitev.
• Zdravila: V hujših primerih zdravniki predpišejo zdravila, kot so dihidroergotaminski preparati.

Pomembno je, da se ob pogostih ali hudih simptomih posvetujete z zdravnikom, saj je lahko nizek tlak znak resnejšega stanja, kot je nadledvična insuficienca.

Profimedia

Kateri tip krvnega tlaka je bolj nevaren

Visok krvni tlak je po podatkih NIJZ in WHO bistveno bolj nevaren, saj je glavni vzrok za srčno-žilne zaplete, ki so vodilni vzrok smrti po svetu. Nezdravljena hipertenzija poveča tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in odpoved ledvic za dva- do trikrat. Nizek krvni tlak je manj tvegan, a lahko povzroči poškodbe zaradi padcev ali hipoksije, zlasti pri starejših. Po mnenju strokovnjakov iz UKC Ljubljana je ključno, da obe stanji pravočasno prepoznamo in zdravimo celostno, upoštevajoč druge dejavnike tveganja, kot sta debelost ali kajenje.