Shutterstock

»Ne cepi otroka, razen če bi ga rada umorila!« se glasi eden izmed zapisov v slovenskih starševskih skupinah na Facebooku, kjer si izmenjujejo nasvete, kako se izogniti rednemu cepljenju otrok. Na skrivaj potekajo celo informativne delavnice. Kaj se dogaja? Po pandemiji se je svet znašel v poplavi dezinformacij, ki so omajale zaupanje v cepiva in prestrašile ljudi, posledice pa postajajo vse bolj vidne, saj se vračajo bolezni, za katere smo verjeli, da smo jih premagali. Zaradi upada precepljenosti se po številnih državah znova pojavljajo ošpice, oslovski kašelj, celo davica in otroška paraliza. Preverili smo, kakšno je stanje v Sloveniji. Realnost ne zrcali vtisa na spletu.

Novice

Ni vse res, kar piše na spletu: metode prepoznavanja lažnih novic

Manjšina

Drži, tudi v Sloveniji strokovnjaki ugotavljajo zmanjšano precepljenost otrok proti številnim nalezljivim boleznim, a večinoma gre za občasne primere, ki se pojavljajo kot posledica negotovosti po obdobju pandemije. Rezultati iz prakse kažejo, da gre za manjšino staršev in posameznikov, ki zaradi glasnosti in udarnih zapisov ustvarja vtis splošnega družbenega zavračanja cepiv. Večina staršev razume pomen cepljenja in zaupa pediatrom, poudarja pediater Denis Baš, dr. med., a tveganje kljub temu obstaja tudi za Slovenijo. Če se precepljenost zmanjša pod kritično mejo, se bolezni, kot so ošpice, lahko hitro vrnejo.

Pexels

Svetovna grožnja

Ošpice so postale resna grožnja po vsem svetu. Precepljenost je padla pod varen prag za kolektivno imunost, v letu 2024 je bilo po vsem svetu naštetih 359.521 obolelih, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa poroča o največjem številu primerov ošpic v Evropi v več kot dveh desetletjih. V Evropi se prav tako močno povečuje število okužb z oslovskim kašljem, v nekaterih državah celo podvojeno. Najranljivejši so necepljeni ali delno cepljeni dojenčki, mlajši od šest mesecev, med katerimi je tudi največja smrtnost zaradi zapletov bolezni.

WHO opozarja tudi na izbruhe otroške paralize v okoljih z majhnim odstotkom cepljenja in na ponovne primere davice, ki se po desetletjih znova pojavlja v posameznih evropskih državah. Skupni imenovalec izbruhov bolezni je zmanjšano zaupanje v cepljenje, neenaka dostopnost do cepiv in motnje v zdravstvenih sistemih po pandemiji. Strokovnjaki opozarjajo, da smo na nevarnem razpotju: če se bo precepljenost še naprej zniževala, lahko izgubimo zaščito, ki so jo naši starši in stari starši gradili desetletja.

Zdravje

Cepivo proti raku: preboj ali prevara?

Slovenski starši med strahom in nezaupanjem

V starševskih skupinah na Facebooku se zadnja leta pogosteje pojavljajo razprave o cepljenju otrok, pri izmenjavi mnenj se širi prepričanje, da so cepiva nevarna, zato se mamice obračajo po nasvete, kako se izogniti rednemu cepljenju tako dojenčkov kot večjih otrok.

»Mi tudi nismo zagovorniki. Zato bo moj otrok takrat doma in ne gre na sistematski pregled,« je zapisala ena izmed mamic, ki na spletu zatrjujejo, da zdravnikom ne dovoljujejo cepljenja. Kakšno pa je stanje na sistematskih pregledih? Ali starši resnično množično zavračajo cepljenje, kot dajejo vtisi na družbenih omrežjih?

»Na NIJZ-ju smo v času pandemije in po pandemiji zaznali zmanjšanje precepljenosti otrok proti številnim nalezljivim boleznim. Menimo, da so k temu prispevale številne dezinformacije glede varnosti in učinkovitosti cepljenja, ki se širijo po svetovnem spletu,« pojasnjujejo na centru za komuniciranje NIJZ-ja in hkrati svetujejo, da se ljudje iskanja informacij lotevajo bolj premišljeno. Če ste v dvomih, se lahko po nasvet obrnete k izbranemu zdravniku in na zaupanja vredne spletne strani domačih in tujih uradnih zdravstvenih ustanov (npr. NIJZ, CDC, WHO, ECDC).

In kako odgovarjajo na dvome o varnosti cepiv? »V Sloveniji se uporabljajo le cepiva, ki imajo dovoljenje za uporabo na območju EU. Cepiva in imunoglobulini se proizvajajo po najvišjih standardih varnosti. Med postopkom registracije se posebej skrbno presojajo z vidika učinkovitosti in varnosti. Dovoljenje za promet s cepivi izdajo regulatorne ustanove na podlagi trdnih dokazil o njihovi učinkovitosti in varnosti,« razlagajo na inštitutu in poudarjajo, da so številne znanstvene raziskave ovrgle vzročno povezavo med cepljenjem in pojavom nekaterih bolezni, kot so avtizem, avtoimunske bolezni in multipla skleroza.

Shutterstock

Izkušnje pediatrov

Kaj pa kažejo izkušnje pediatrov? Gre pri zavračanju cepljenja otrok za občasne primere ali vse širši trend? »V praksi gre še vedno za občasne primere. Kljub temu pa opažamo nekoliko več negotovosti kot v preteklosti,« pojasnjuje pediater Denis Baš in dodaja, da večina staršev razume pomen cepljenja in zaupa pediatrom. »Najpogosteje gre za strah pred neželenimi učinki cepiv in prepričanje, da cepljenje ni več potrebno, ker bolezni skoraj ne vidimo več. V manjši meri gre za nezaupanje v farmacevtsko industrijo ali zdravstveni sistem. Veliko teh pomislekov izvira z družbenih omrežij, kjer krožijo številne nepreverjene ali napačne informacije. Na srečo večina staršev, ko jim mirno in strokovno razložimo dejstva, cepljenje na koncu sprejme.«

Pri soočanju s starši, ki odklanjajo cepljenje, je ključna vzpostavitev zaupanja. »Najpomembnejši je odprt in spoštljiv pogovor. Ko so starši zaskrbljeni, jim vedno dam priložnost, da izrazijo svoje dvome in vprašanja. Ne obsojam, ampak pojasnim: razložim, kako cepiva delujejo, zakaj so varna in kako so pripomogla k temu, da danes otroci živijo brez bolezni, ki so bile nekoč smrtonosne. Tudi ob sistematskih pregledih starše znova spodbujam, naj se odločajo na podlagi znanstvenih dejstev, ne spletnih govoric.«

Odnosi

Kdo v resnici ustvarja vaše mnenje?

Razlike med regijami naraščajo

Baš tudi pojasnjuje, da Slovenija še vedno ohranja razmeroma visoko precepljenost, vendar v zadnjih letih opažajo rahel upad v posameznih regijah in pri določenih cepivih. »Največ izzivov imamo pri priporočenih, a brezplačnih cepljenjih, kot so cepljenja proti HPV-ju, pnevmokoknim okužbam in gripi. To kaže, da moramo kot družba še naprej izobraževati in ozaveščati o dolgoročnih koristih cepljenja. Ob tem pa bi morali pogosteje razmisliti tudi o odgovornosti, ki jo imamo kot posamezniki – ne le o pravicah, na katere se radi sklicujemo.«

Če otrok ni cepljen – kaj to konkretno pomeni za njegovo zdravje, če pride v stik z boleznijo, proti kateri bi bil sicer zaščiten? »Necepljen otrok je bistveno bolj ranljiv. Ošpice lahko povzročijo pljučnico, vnetje možganov (encefalitis) ali celo smrt. Davica povzroča zaporo dihal in srčno odpoved, oslovski kašelj pa je lahko pri dojenčkih usoden. Cepiva ščitijo prav pred temi hudimi zapleti,« razloži Baš.

Osebni arhiv

Zavrnitev cepljenja se uradno zabeleži

Kakšen je postopek obravnave, če starši cepljenje odklonijo? »Obvezno cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim je v Sloveniji zakonsko določeno. Če starši cepljenje zavrnejo, to po pogovoru z zdravnikom zabeležimo v elektronski register cepljenj kot odklanjanje cepljenja. Podatek je nato dostopen pristojnim ustanovam, ki po uradni dolžnosti ustrezno ukrepajo,« pojasni pediater, a poudari, da njihov cilj ni kaznovanje, temveč pogovor. »Staršem želimo razložiti pomen cepljenja in jim pomagati, da odločitev sprejmejo v korist otroka.«

Kako pa je s vključevanjem necepljenih otrok v vrtec ali šolo? »Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno in hkrati pogoj za vključitev otroka v vrtec. Otrok, ki ni cepljen s prvim odmerkom teh cepiv, ne sme biti vključen v vrtec, razen če obstajajo utemeljeni medicinski razlogi, zaradi katerih cepljenje ni mogoče. Takrat o izjemi odloča komisija za cepljenje pri ministrstvu za zdravje, ki jo sestavljajo zdravniki specialisti. Takšna ureditev ščiti ne le posameznega otroka, temveč tudi druge v kolektivu – zlasti tiste, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo biti cepljeni in so zato še posebej ranljivi,« razloži Baš.

Brez moralnih pridig

Pediater pove, da bi starši morali vedeti, da z zavračanjem cepljenja otrok ogrožajo zlasti zdravje svojega otroka, obenem pa vsak necepljen posameznik prinaša večje tveganje za ranljive ljudi v naši družbi – tiste, ki se zaradi medicinskih razlogov ne morejo cepiti ali pa je njihova zaščita kljub cepljenju oslabljena. »To so predvsem dojenčki, kronično bolni in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Cepiva so varna, preverjena in pomenijo eno največjih javnozdravstvenih pridobitev vseh časov. Pogosto staršem povem tudi to: ljudje brez pomislekov kupujejo in uživajo številna prehranska dopolnila, katerih učinkovitost in varnost sploh nista dokazani, cepiva pa so eno najbolj preizkušenih in nadzorovanih zdravil sploh.«

Sogovornik verjame, da lahko zdravstvena stroka znova okrepi zaupanje z odprtim, iskrenim in strokovno utemeljenim pristopom, tako da dajo staršem preverjene informacije, ne moralnih pridig. »Pomembno je tudi, da se zdravniki povežemo s komunikologi, učitelji in mediji, da skupaj ustvarimo okolje, v katerem bo glas stroke slišan in razumljen. Zaupanje se ne zgodi čez noč – gradi se počasi, z doslednostjo, spoštovanjem in prisotnostjo.«

Kot zdravnik in oče Baš starše razume in verjame, da si vsak starš želi za svojega otroka le najboljše. »A prav zato je pomembno, da so odločitve utemeljene na dejstvih, ne na strahu. Cepiva so rešila milijone življenj in omogočila, da naši otroci živijo brez bolezni, ki so bile nekoč usodne. Kot zdravnik in kot oče bi jim rekel: zaupajte znanosti, ker je dokazano, da deluje, in zaupajte nam, zdravnikom, ker si želimo istega kot vi: zdrave otroke, ki bodo lahko v življenju v polnosti razvili svoj potencial.«

Rancho Los Amigos

Najslabše je v Zasavju

Podatki NIJZ za leto 2024 kažejo 90,3-odstotno precepljenost predšolskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence tipa B (Hib) in hepatitisu B. Čeprav se številka sliši spodbudno, pomeni opazen upad v primerjavi z letoma pred pandemijo, ko je precepljenost presegala 94 odstotkov. Najvišje deleže cepljenih otrok imajo v Ravnah na Koroškem (92,5 %), Murski Soboti (93,6 %) in Pomurju (93,3 %), najnižje pa v Zasavski regiji (87,8 %), Posavju (89,5 %) in Primorsko-notranjski regiji (89,6 %).

V nekaterih regijah se torej precepljenost že približuje kritični meji 90 odstotkov. »Če se precepljenost zmanjša pod kritično mejo, se bolezni, kot so ošpice, lahko hitro vrnejo – in to se je v več evropskih državah že zgodilo. Ošpice so izjemno nalezljive, okuži se skoraj vsak nezaščiten človek, ki pride v stik z virusom. Zato je ključno, da z odgovornim cepljenjem ščitimo ne le sebe, ampak tudi tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti,« pojasnjuje pediater.

V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok proti devetim nalezljivim boleznim: ošpicam, mumpsu in rdečkam, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa b in hepatitisu B.

Cepiva ne dosežejo vseh

Po svetu danes živi več kot 14 milijonov otrok, ki niso prejeli niti enega cepiva – strokovnjaki jih imenujejo »zero-dose otroci«. Ti otroci nimajo nobene zaščite in so prvi, ki zbolijo, ko se bolezen pojavi v skupnosti. Do tega prihaja predvsem zaradi motenj v zdravstvenih sistemih po pandemiji, zaradi revščine, vojn in nezaupanja staršev, zaradi česar številni otroci do cepiv sploh nimajo dostopa.

Ne pozabimo na imunski dolg

Pandemija je povzročila tudi t. i. imunski dolg: ker smo bili dolgo izolirani in manj izpostavljeni virusom, se je naravna odpornost zmanjšala. Ko se je življenje vrnilo v normalne tirnice, so se bolezni začele hitreje širiti, zlasti tam, kjer je precepljenost nizka.

Med najstniki manj nasprotovanja

V Cepilnem centru UKC Ljubljana, kjer se sicer večinoma cepijo odrasli, cepijo tudi otroke, starejše od 12 let. Od začetka delovanja centra leta 2022 do konca avgusta letos so cepili 557 najstnikov. Vodja centra doc. dr. Nina Grasselli Kmet pojasnjuje, da je zanimanje za cepljenje proti covidu-19 zelo upadlo, medtem ko število cepljenj proti gripi ostaja stabilno.

»V zadnjih letih pa opažamo porast zanimanja za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, posebej letos. Več staršev se odloča tudi za cepljenje proti HPV-ju, hepatitisu A in meningokoknim okužbam, posamezni najstniki pa se cepijo še proti oslovskemu kašlju, herpes zostru, pnevmokokom in hepatitisu B.« Med mladimi, starimi nad 12 let, ne opažajo izrazitega nasprotovanja cepljenju.

arhiv

Izjave v starševskih skupinah na spletu

»Ne bomo ga cepili. Dovolj je strupa v zraku, ga ne potrebuje še v telesu!«

»Zaradi bolezni ne bo umrl, teh itak ni več. Umrl bo zaradi zvarka!«

»Jutri imamo sistematski pregled pri enem letu in s tem tudi cepljenje. Kako naj se mu izognemo, ne da bi pediater delal dramo?«

»Lahko se izognete, a se pripravite na borbe. Pediater in v vrtcu bodo pritiskali na vas. Na delavnici boste dobili vse želene informacije, kako ravnati. Biti morate odločni, močni in se zavedati, da za otrokovo zdravje odgovarjate sami.«

NIJZ: »Cepljenje otrok je izjemno pomembno, saj so ravno majhni otroci ranljiva skupina, ki ima običajno večje tveganje za težji potek nalezljivih bolezni. Cepiva lahko (kot vsa zdravila) povzročijo tudi neželene učinke, ki so v glavnem lokalni. Sistemski neželeni učinki pa praviloma niso tako resni kakor bolezen, ki jo s cepljenjem preprečujemo. Resni neželeni učinki so izjemno redki.«

Objavljeno  v reviji Jana,  št. 44, 4. novembra 2025.

revija Jana