Profimedia

V hrvaškem kraju Orlić v Šibensko-kninski županiji se je pojavil nov primer vraničnega prisada, poroča RTL Danas. Potrjeni so štirje primeri bolezni na štirih kmetijah v Orliću.

Spomnimo, množični pogini živine so bili pri naših južnih sosedih  zabeleženi v začetku julija, in sicer v okolici Vrlike, Maovca in Drniša. Vzrok smrti pa je bil odkrit šele po dveh tednih.

Antraks

Panika med hrvaškimi živinorejci: znan vzrok za množičen pogin krav, dočakali so najslabšo vest

Kot je znano, je hrvaško ministrstvo za kmetijstvo zaradi zajezitve okužbe razglasilo t. i. vranični distrikt in določilo, da vanj spadajo naslednje občine: na območju Splitsko-dalmatinske županije (vsa naselja znotraj občin Hrvace, Muć in Vrlika) in na območju Šibensko-kninske županije (vsa naselja znotraj občin Biskupija, Civljane, Drniš, Kijevo, Knin, Ružić in Unešić).

Na Hrvaškem

Znani rezultati še treh vzorcev poginulih krav, ministrstvo odredilo začetek cepljenja

Cepiti nameravajo več kot 45.000 živali, zdravijo tudi ljudi

Cepljenje živali se je začelo v ponedeljek, odpornost naj bi se razvila v 15 do 20 dneh. Minister za kmetijstvo David Vlajčić je danes izjavil, da se prebivalstvo ne cepi, temveč le osebe, ki so bile izpostavljene. Do zdaj je bilo kot kontakt identificiranih 41 oseb in so prejele antibiotično terapijo. Prvi dan je bilo cepljenih več kot 1.100 glav živine.

Vlajčić je dodal, da trenutno še ne pozna natančne dinamike cepljenja, saj je treba na območju, kjer je potrjena omenjena bolezen, cepiti več kot 45.000 živali.

V "vraničnem distriktu" je prepovedana prodaja mlečnih izdelkov, veljajo pa tudi posebna pravila za premike in prehrano živali.

Vranični prisad ali antraks (tudi črni prišč) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča grampozitivna bakterija Bacillus anthracis, ki tvori spore. Bolezen običajno prizadene rastlinojede živali, zlasti na kmetijskih območjih Amerike, Azije, Afrike in jugozahodne, južne ter vzhodne Evrope. Prizadene lahko tudi človeka, če pride v stik z okuženo živaljo, izdelki živalskega izvora ali visoko koncentracijo spor bakterije. Prenos okužbe s človeka na človeka ni dokazan.

Potek bolezni pri živalih

Pri prežvekovalcih ima bolezen hiter potek in se najpogosteje kaže kot nenadna smrt brez izrazitih znakov bolezni. Pri nekaterih živalih je pred smrtjo mogoče opaziti opotekanje, tresenje, prebavne motnje ter oteženo dihanje. Truplo se hitro napihne, iz telesnih odprtin pa se lahko izcedi nekoaguliran temen krvav izcedek. 

Živali se okužijo z uživanjem hrane (trava, seno), kontaminirane s sporami, ali z vdihavanjem spor. Po smrti okužene živali bakterija ob stiku s kisikom tvori spore.

Spore, ki onesnažijo okolje, so izjemno odporne na zunanje vplive – v zemlji lahko preživijo več desetletij, v vodi do dve leti ter so zelo odporne na toploto, mraz, razkužila in dolga sušna obdobja.

Vranični prisad pri ljudeh, lahko glede na način okužbe, povzroči tri oblike bolezni

• Kožna vranična bolezen (črni mehur): Temne, neboleče razjede, ki se pojavijo 3 do 10 dni (običajno med 5. in 7. dnem) po izpostavitvi. Lahko pride tudi do otekanja okoliškega tkiva in redkeje do drugih zapletov. Spremembe se večinoma pojavijo na izpostavljenih delih telesa ob stiku z živalmi (roke, vrat, obraz). Uspešno se zdravi z antibiotiki.
• Inhalacijska (pljučna) oblika: Začetni simptomi so podobni gripi, nato se po nekaj dneh pojavijo težave z dihanjem in lahko nastopi hudo stanje s šokom. Pojavi se običajno 1 do 5 dni po vdihavanju povzročitelja, včasih tudi do 60 dni pozneje. Nezdravljena bolezen ima visoko smrtnost.
• Črevesna oblika: Bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura od 3 do 7 dni po zaužitju povzročitelja. Tako kot pljučna oblika gre za resno bolezen z visoko smrtnostjo. Obe obliki (pljučna in črevesna) sta zelo redki, navajajo na hrvaški upravi za veterinarstvo in dodajajo, da zdravljenje poteka po priporočilu zdravnika z ustreznimi protimikrobnimi pripravki.