Kako bakterija iz ust škodi možganom?
Nova študija kaže, da lahko bakterija, ki sicer povzroča karies, doseže možgane in prispeva k razvoju Parkinsonove bolezni.
Že dolgo vemo, da je dosledna ustna higiena temelj preprečevanja kariesa in bolezni dlesni. Nova znanstvena dognanja pa kažejo, da ima lahko zdravje ustne votline še veliko širši pomen, celo za zdravje možganov.
Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo Pohang v Južni Koreji so odkrili, da lahko bakterija Streptococcus mutans, najbolj znana kot povzročiteljica zobnega kariesa, v določenih okoliščinah prispeva k procesom, povezanim s Parkinsonovo boleznijo.
Od ust do črevesja in naprej do možganov
Čeprav omenjena bakterija običajno prebiva v ustni votlini, so znanstveniki ugotovili, da se lahko pri nekaterih ljudeh naseli tudi v črevesju. Tam začne proizvajati specifične spojine, ki lahko prehajajo v krvni obtok in potujejo do možganov.
Posebej problematična sta encim urokanat-reduktaza (UrdA) in presnovni produkt imidazol-propionat (ImP). V raziskavi so ju v povišanih koncentracijah zaznali tako v črevesju kot v krvi bolnikov s Parkinsonovo boleznijo.
Laboratorijski in živalski modeli so pokazali, da lahko ImP prispeva k poškodbam dopaminergičnih nevronov – živčnih celic, ki proizvajajo dopamin in imajo ključno vlogo pri nadzoru gibanja.
Kaj je Parkinsonova bolezen?
Parkinsonova bolezen je kronična nevrološka motnja, za katero so značilni tresenje, mišična togost, upočasnjeni gibi in težave z ravnotežjem. Prizadene približno 1 do 2 odstotka ljudi, starejših od 65 let, njeni vzroki pa so v večini primerov še vedno nejasni.
Znanstveniki že nekaj časa domnevajo, da ima pomembno vlogo tudi črevesni mikrobiom; to je skupnost mikroorganizmov, ki živijo v prebavilih. Nova študija dodaja pomemben košček v to sestavljanko.
Več vnetja, več beljakovin, povezanih z boleznijo
Raziskava je pokazala še druge spremembe, značilne za Parkinsonovo bolezen: povečano vnetje v možganih, motnje v gibanju ter večje kopičenje beljakovine alfa-sinuklein, ki je tesno povezana z napredovanjem bolezni.
Po besedah vodje raziskave rezultati kažejo, da lahko mikrobi, ki izvirajo iz ustne votline, posredno vplivajo na delovanje možganov, če se preselijo v črevesje in tam spremenijo presnovno ravnovesje.
Nova smer pri razmišljanju o zdravljenju
Večina primerov Parkinsonove bolezni je idiopatskih, kar pomeni, da nimajo enega samega prepoznavnega vzroka. Na razvoj bolezni vpliva kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov, med katerimi so izpostavljenost pesticidom, težkim kovinam, nekaterim virusom ter prehranske navade.
Ker je črevesni mikrobiom močno odvisen od načina življenja, znanstveniki v tem vidijo priložnost za nove terapevtske pristope: od ciljnih probiotikov do strategij, ki omejujejo rast škodljivih bakterij ali njihovo presnovo.
Strokovnjaki poudarjajo, da raziskava še ne dokazuje, da slaba ustna higiena neposredno povzroča Parkinsonovo bolezen. Vendar pa potrjuje, da je skrb za ustno zdravje pomembna tudi zunaj zobozdravstvenega konteksta. Redno ščetkanje zob, uporaba zobne nitke, ustrezna prehrana in redni obiski zobozdravnika niso le naložba v zdrav nasmeh, temveč morda tudi v dolgoročno zdravje možganov.
