Sanja Rozman-foto Sasa Kovacic 5E4A7363.jpg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Obrazi za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če od staršev ne dobiš tistega, kar bi moral, nastane luknja v samopodobi. Kako se to sploh popravi? Opaziti je moč, da številni med nami hodijo desetletje na terapije, pa jim to še kar ni uspelo.

Pomanjkanje iz otroštva je pomembno v začetni fazi terapije, da razumeš, kaj se ti je zgodilo, potem pa ne smeš več viseti nad tem – sprejeti moraš in iti naprej. To ne pomeni, da ne zagovarjam dolgotrajnih terapij. V knjigi Ujetniki preteklosti pišem o ljudeh, ki se obsedeno ukvarjajo s preteklostjo. Ti ljudje nikoli niso »tukaj in zdaj«, kjer travme ni. Tistemu, ki ima to izkušnjo, je težko dopovedati, da so problem napačna stališča o sebi in svetu, ki so nastala kot preživetveni mehanizem ob travmi.

Travma vedno zoži možnosti, zato jih je treba s holističnim programom na štirih področjih spet razširiti. Na pomanjkanje v terapiji vplivamo najprej skozi terapevtski odnos, kjer terapevt pogosto postane projekcija starša ...

Preberite celoten članek z dr. Sanjo Rozman

Osebna rast

Sanja Rozman: Otrok dobiva sporočilo: »Ti nič ne znaš, bo že mami"

Prispevek je bil objavljen v številki revije Obrazi  05/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.