Shutterstock

Poleti smo v večji nevarnosti, da nas doleti vročinski udar, ki ga imenujemo tudi vročinska kap. Gre za najhujšo obliko toplotne poškodbe, ki nastane, ko telo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti visokim temperaturam in dehidracije ne zmore več uravnavati telesne temperature. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se telesna temperatura pri vročinskem udaru izjemno dvigne, kar lahko, če ne ukrepamo pravočasno, povzroči odpoved organov, poškodbe možganov ali celo smrt.

Nasveti zdravnikov

Nezaščiteni na žgočem soncu lahko poleg toplotne izčrpanosti doživite tudi toplotni udar ali kap

Poskrbite zanje

Vročinski udar je resna grožnja rejnim in domačim živalim

NIJZ poroča, da se število primerov vročinskega udara povečuje v vročinskih valovih, zlasti julija in avgusta. Natančni podatki o povprečnem letnem številu primerov niso vedno javno dostopni, a po ocenah Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana letno obravnavajo več deset primerov, povezanih z vročinskimi obolenji, od katerih je del vročinskih udarov.

Najbolj ogroženi so starejši nad 65 let, otroci, mlajši od 6 let, kronični bolniki (zlasti s srčno-žilnimi ali dihalnimi obolenji), nosečnice in športniki, ki se prekomerno izpostavljajo vročini. Starejši so še posebej ranljivi, saj se njihovi mehanizmi za uravnavanje temperature s staranjem slabijo, pogosto pa ne občutijo žeje, kar vodi v dehidracijo.

Profimedia

Simptomi vročinskega udara

Prepoznavanje vročinskega udara je ključno za hitro ukrepanje. Najpogostejši simptomi so naslednji:

• Visoka telesna temperatura (več kot 40,5 stopinje Celjzija), ki jo spremlja vroča, suha in rdeča koža, saj se potenje pogosto ustavi.
• Glavobol, omotica in slabost, ki lahko napredujejo v bruhanje.
• Zmedenost, dezorientacija ali halucinacije, kar kaže na prizadetost centralnega živčnega sistema.
• Hitro bitje srca in plitvo dihanje, kar signalizira preobremenjenost telesa.
• Mišični krči, tresavica ali epileptični napadi, ki so znak resnega stanja.
• Izguba zavesti ali v nekaterih primerih tudi koma.

Profimedia

Kako preprečiti vročinski udar

Vročinski udar preprečimo z naslednjimi koraki: 

• Zadostna hidracija: Pijte vodo redno, tudi če ne čutite žeje. Izogibajte se sladkim ali alkoholnim pijačam, saj te poslabšajo dehidracijo. Pri intenzivnih aktivnostih so priporočljivi izotonični napitki za nadomeščanje soli.
• Izogibanje vročini: Omejite fizične aktivnosti med 11. in 16. uro, ko so temperature najvišje. Poiščite senco ali ohlajene prostore.
• Primerna oblačila: Nosite lahka, svetla in zračna oblačila ter pokrivala, ki ščitijo pred soncem.
• Hlajenje prostorov: Zračite ponoči, čez dan pa zaprite okna in uporabite ventilatorje ali klimatske naprave.
• Posebna skrb za ranljive: Starejše in otroke redno preverjajte, ali so hidrirani in v hladnem okolju. Kot opozarjajo strokovnjaki, so kronični bolniki in osebe z debelostjo še posebej izpostavljeni, zato morajo biti še bolj previdni.

Zdravje · Oglas

Premagajte vročinski stres in uživajte v brezskrbnem poletju

· Zdravje

Ko vročina preseže meje: Kako visoke temperature vplivajo na telo?

Zdravljenje in nujna prva pomoč

Če sumite na vročinski udar, je hitro ukrepanje ključno. Sledite tem korakom:

• Pokličite 112: Takoj obvestite reševalce in opišite simptome.
• Premaknite osebo v senco ali hladen prostor: Odstranite odvečna oblačila.
• Ohlajanje telesa: Uporabite mlačno (ne mrzlo!) vodo za polivanje telesa ali položite hladne obkladke pod pazduhe, na vrat ali dimlje. Ventilator ali pahljača lahko pomagata pri odvajanju toplote
• Hidracija: Če je oseba pri zavesti, ji ponudite vodo ali izotonični napitek v majhnih požirkih. Nikoli ne dajajte tekočine osebi, ki je nezavestna ali bruha, saj lahko to povzroči zadušitev. V bolnišnici bodo pacienta zdravili z intravenskimi tekočinami in po potrebi z zdravili za stabilizacijo stanja.