Je bil letos sploh že kakšen dan brez dežja?
Letošnje vrednosti deževnih dni so večinoma precej nad dolgoletnim povprečjem, ponekod celo blizu rekordnim dolžinam za ta del leta.
Vam gredo deževni dnevi, ki jim kar ni in ni konca, že na živce? Nič čudnega. Toliko dni s padavinami, kot smo jih že imeli v dosedanjem delu leta 2026, ni običajno oziroma je nadpovprečno. Na drugi strani je bilo število sončnih ur podpovprečno. Začelo se je že januarja, februarja pa samo nadaljevalo v tem slogu.
Januar med tistimi z najmanj sonca v zadnjih 65 letih
Kot je s statističnimi podatki predstavil Arso, je v prvem mesecu leta 2026 kazalnik višine padavin na državni ravni glede na primerjalno obdobje 1991–2020 znašal 127 %, kar januar 2026 uvršča približno v sredino januarskih vrednosti od leta 1950. Letošnji januar je bil po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin najbolj podoben januarju 1995, ki pa je bil od letošnjega nekoliko hladnejši.
Nadpovprečno namočen
Arso je poročal, da je bil januar glede na dolgoletno obdobje v večini Slovenije nadpovprečno namočen. "Največ padavin je padlo na jugozahodu in severovzhodu Slovenije, kjer je kazalnik znašal med 120 in 180 %, ob severovzhodni meji s Hrvaško tudi več. Manj padavin od povprečja je bilo le na skrajnem severozahodu, kjer se je kazalnik spustil tudi pod 70 %," so zapisali pri Arsu.
Se še spomnite mokrote leta 2023?
Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal 127 %, kar januar 2026 uvršča nekako v sredino januarskih vrednosti od leta 1950. Najbolj namočen v tem obdobju je bil januar 2023, s kazalnikom padavin 287 %, najmanj namočena pa pa sta bila januarja 1964 in 1989 s kazalnikoma padavin 1 % in 2 %, torej praktično popolnoma suha.
Kot pravijo na Arsu, je januarska višina padavin na ravni države od leta 1950 do konca 20. stoletja počasi padala, nato pa se je trend obrnil. "V zadnjih dvajsetih letih prevladujejo nadpovprečno namočeni januarji, letošnji je četrti zapored v tej kategoriji."
Le skrajni severozahod povprečno osončen
Logično je, da se je s številom padavinskih dni zmanjševalo število osončenih dni. Januarski kazalnik na državni ravni je bil 60 %, s čimer je med deseterico najmanj osončenih od leta 1961. V tem obdobju je bil po statistiki Arsa najbolj osončen januar 1981 s kazalnikom 177 %, najmanj pa januar 1972 s kazalnikom 30 %.
"Do leta 1980 so prevladovali podpovprečno osončeni januarji, od leta 1990 pa se izmenjujejo pod- in nadpovprečno osončeni januarji. V tem tisočletju je bilo devet januarjev s pozitivnim in 17 z negativnim odklonom osončenosti od dolgoletnega povprečja 1991–2020. Kar sedem od desetih najbolj sončnih januarjev od leta 1961 smo zabeležili po letu 2000," so zapisali pri Arsu.
Tam so postregli s podatki za letošnji januar, ki kažejo, da je bilo najmanj sonca v jugovzhodni Sloveniji in ob vzhodni meji s Hrvaško, kjer je kazalnik osončenosti znašal manj kot 50 %. Kazalnik je nato naraščal proti severozahodu in se na skrajnem severozahodu Slovenije približal povprečnim vrednostim.
Ogromne razlike v številu dni s padavinami
Klimatolog Arsa Gregor Vertačnik je za Svet24 postregel še z nekaterimi dodatnimi podatki o padavinah v tem letu. Do 11. februarja je bilo število dni v letu 2026, ko je (od 7. ure danega do 7. ure naslednjega dne) padlo vsaj 1 mm padavin in je bila večina od teh padavin v dežju, naslednje: v Biljah pri Novi Gorici 17 dni, v Ljubljani 13 dni, v Novem mestu 10, v Celju 8 in v Mariboru 4 dni.
Še večje je v tem obdobju število dni, ko je bil zabeležen dež (a manj kot 1 mm). V Ljubljani je bilo takih dni kar 23, na letališču Portorož so jih izmerili 20, na letališču Cerklje ob Krki 18 dni in na letališču Maribor 11. Razlika med Ljubljano in Mariborom je torej več kot 100-odstotna. V Ljubljani je bil z včerajšnjim dnem niz zaporednih dni s pojavom dežja že pri številki deset, začel se je 3. februarja.
V tem delu leta redko več kot šest dni dežja v nizu
Vertačnik pravi, da so letošnje vrednosti deževnih dni večinoma precej nad dolgoletnim povprečjem, ponekod celo blizu rekordnim dolžinam za ta del leta. Kot je dejal, je v posameznem letu najdaljše število dni s pojavom dežja v nižinskem svetu običajno dolgo nekaj dni, a redko več kot šest dni. Postregel je z nekaj primeri:
- Ljubljana Bežigrad: 5. – 14. februar 2014 (10 dni), 2. – 12. januar 2001 (11 dni)
- Letališče Maribor: 23. – 30. januar 2001 (8 dni), 12. – 20. februar 2016 (9 dni)
- Letališče Portorož: 30. januar – 14. februar 2014 (16 dni), 1. – 11. februar 2009 (11 dni)
"Na splošno so najdaljša obdobja zaporednih dni z dežjem v večini Slovenije od aprila do junija, saj so takrat pogosto plohe in nevihte, daljših suhih obdobij pa je manj kot julija in avgusta ali jeseni. Za Ljubljano velja izpostaviti 24-dnevno obdobje od 21. aprila do 14. maja 1954, ko je vsak dan deževalo, po enodnevni prekinitvi pa je bilo še pet dni z dežjem. V Mariboru pa je bilo najbolj izjemno obdobje od 7. do 27. novembra 1958, ko je bil vse dni zabeležen dež, a v zadnjih dneh tega obdobja bolj kot ne v sledovih," je za Svet24 komentiral Vertačnik.
Aprila 1998 v Ljubljani padavine neprekinjeno dva tedna
Dodal je, da je bilo v toplejšem delu leta najdaljše obdobje "deževnih dni" – izraz deževen dan, kot je pojasnil, v meteorologiji ni definiran – v Mariboru od 13. do 29. junija 1989, a je šlo v večini dni za največ 6 mm dežja. "Če pa kriterij deževnih dni postavimo na dnevno višino padavin vsaj 1 mm, potem velja za Ljubljano izpostaviti obdobje od 5. do 19. aprila 1998 in za Maribor obdobje od 10. do 20. novembra 1958."
Kaj pa podnebne spremembe?
Klimatolog Arsa je še povedal, da podatki za Ljubljano in Maribor v zadnjih desetletjih večinoma ne kažejo bistvenih sprememb, ko govorimo o morebitnih trendih daljših mokrih obdobij zaradi podnebnih sprememb. "Le pri Ljubljani je videti zmanjšanje števila zaporednih dni z dežjem od aprila do junija od sredine 20. stoletja do danes," je dodal Vertačnik.
E-novice · Novice
