Filip Flisar odprl vprašanje, ki si ga zastavlja vse več Slovencev
V novi epizodi podkasta Naravni prvaki, je Filip Flisar gostil mag. Martina Šolarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih strokovnjakov za varstvo narave.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenci radi rečemo, da živimo v eni najlepših držav na svetu. Gore, gozdovi, reke in jezera niso le kulisa na razglednicah, ampak del našega vsakdana. V naravo hodimo po mir, gibanje in oddih. A prav tisto, kar nas dela posebne, se danes sooča z vse večjim pritiskom.
Ali lahko slovenska narava prenese vedno več obiskovalcev? Kdaj priljubljena destinacija postane preveč priljubljena? In zakaj strokovnjaki opozarjajo, da smeti v gorah danes niso več največji problem?
To so vprašanja, ki jih je Filip Flisar odprl v novi epizodi podkasta Naravni prvaki, kjer je gostil mag. Martina Šolarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih strokovnjakov za varstvo narave, nekdanjega direktorja Triglavskega narodnega parka in prvega direktorja WWF Adria.
Narava ni samoumevna
Večina Slovencev ima občutek, da je naša narava nekaj večnega. Da bodo gozdovi vedno tam, da bodo planinske poti vedno vodile do neokrnjenih razgledov in da bodo jezera vedno ostala tako čista, kot jih poznamo danes.
A Šolar opozarja, da stvari niso tako preproste. Po njegovih besedah je ena največjih zmot prepričanje, da bo narava vedno sama popravila posledice človekovega ravnanja. Danes se namreč z obiskom naravnih območij soočamo v povsem drugačnem obsegu kot pred nekaj desetletji.
Če so bile nekoč največja težava odvržene smeti ali trganje planik, so današnji izzivi bistveno kompleksnejši. V gore, parke in druga zaščitena območja prihaja vse več ljudi, s tem pa rastejo tudi pritiski na okolje.
Koliko obiskovalcev je preveč?
To je eno ključnih vprašanj sodobnega varovanja narave. Kdaj priljubljen slap, planinska pot ali alpska dolina doseže mejo, ko množičen obisk začne škodovati prostoru? Kako najti ravnotežje med tem, da ljudem omogočimo stik z naravo, in tem, da jo hkrati zaščitimo?
V Triglavskem narodnem parku zato že vrsto let spremljajo obiskanost posameznih območij in analizirajo njihove obremenitve. Pri tem ne spremljajo zgolj vplivov na rastline in živali, ampak tudi izkušnjo obiskovalcev.
Kot poudarja Šolar, vedno več ljudi moti prevelika gneča. Tudi najlepši razgled izgubi del svojega čara, če ga z vami deli še nekaj sto drugih obiskovalcev.
Dobra novica: Slovenci smo bolj odgovorni kot nekoč
Pogovor pa ni prinesel le opozoril. Šolar izpostavlja, da smo Slovenci v zadnjih desetletjih naredili velik korak naprej pri odnosu do narave. Danes je bistveno manj odpadkov v gorah, več ljudi spoštuje pravila obnašanja v naravnem okolju, povečala pa se je tudi splošna okoljska ozaveščenost.
To pomeni, da znamo kot družba napredovati. Toda pred nami so novi izzivi. Vprašanje ni več samo, kako preprečiti onesnaževanje, ampak tudi kako upravljati vedno večje število obiskovalcev na najbolj priljubljenih lokacijah.
Skriti kotički niso za vsak Instagram
Med bolj zanimivimi deli pogovora je bilo tudi vprašanje vpliva družbenih omrežij.
Fotografija čudovitega slapa ali razgledne točke lahko danes v nekaj urah doseže tisoče ljudi. Posledica je, da se še tako skriti kotički narave pogosto spremenijo v turistične točke.
Šolar zato meni, da ni treba vsakega posebnega kraja deliti z internetom.
Nekateri kotički naj ostanejo takšni, kot smo jih našli. Mirni, pristni in dostopni predvsem tistim, ki jih odkrijejo z lastnim raziskovanjem.
Zakaj si ogledati to epizodo?
Ker odpira vprašanja, ki zadevajo vse nas. Ne glede na to, ali ste pohodnik, kolesar, ljubitelj narave ali zgolj nekdo, ki rad preživi prost dan ob slovenski reki, je prihodnost naših naravnih biserov tudi vaša zgodba.
Filip Flisar in mag. Martin Šolar v pogovoru brez olepševanja spregovorita o stanju slovenske narave, izzivih sodobnega turizma, vlogi Triglavskega narodnega parka in o tem, kaj lahko vsak od nas naredi, da bodo tudi prihodnje generacije doživele Slovenijo takšno, kot jo poznamo danes.
Morda je najpomembnejše sporočilo prav to: narava ni samoumevna. Če jo želimo ohraniti, jo moramo najprej razumeti.
Celotni pogovor si lahko ogledate v najnovejši epizodi podkasta Naravni prvaki.
Naročnik oglasa je Reciklarna
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
