Statini: rešitelji srca ali zdravila s preveč stranskimi učinki?
Znižujejo holesterol in ščitijo srce, a okoli njih kroži veliko dvomov. Kaj o statinih pravijo strokovnjaki?
Statini sodijo med najpogosteje predpisana zdravila na svetu. Njihova naloga je jasna: znižati raven tako imenovanega »slabega« LDL-holesterola in s tem zmanjšati tveganje za srčni infarkt ter možgansko kap. Toda ob vseh koristih se pogosto pojavljajo vprašanja – kakšni so njihovi stranski učinki in ali so pomisleki upravičeni?
Kako delujejo statini?
Holesterol je za telo nujen. Iz njega nastajajo pomembne snovi, ki sodelujejo pri delovanju celic in hormonov. Težava nastane, ko ga je v krvi preveč. Takrat se začne nalagati na stene žil, nastajajo plaki in razvije se ateroskleroza – stanje, ki lahko vodi v angino pektoris, srčni infarkt ali možgansko kap.
Statini delujejo tako, da zavirajo encim v jetrih, ki je ključen za tvorbo holesterola. Jetra zato proizvedejo manj holesterola in ga hkrati več odstranijo iz krvi. Poleg tega naj bi statini stabilizirali obstoječe plake, zmanjšali vnetje v žilah in tako dodatno zaščitili srčno-žilni sistem.
Med statine sodijo atorvastatin, rosuvastatin, simvastatin, pravastatin, fluvastatin, lovastatin in pitavastatin.
Najpogostejše težave
Večina ljudi statine dobro prenaša. Kljub temu pa se najpogosteje poročani stranski učinki nanašajo na mišice. Bolniki opisujejo bolečine, šibkost, krče ali občutek utrujenosti. Pri nekaterih se pojavijo tudi boleči sklepi, togost ali splošna izčrpanost.
Raziskave kažejo, da je dejansko tveganje za mišične bolečine razmeroma nizko – približno pet odstotkov ali manj v primerjavi s placebom. Znan je tudi tako imenovani »nocebo učinek« – kadar ljudje pričakujejo neželeni učinek, ga pogosteje zaznajo, tudi če zdravilo ni neposredni vzrok.
V izjemno redkih primerih lahko pride do rabdomiolize – resne poškodbe mišic, ki lahko ogrozi ledvice. Gre za zelo redek zaplet, zlasti pri visokih odmerkih ali ob sočasnem jemanju določenih drugih zdravil.
Jetra, sladkor in spomin
Statini lahko pri nekaterih povzročijo rahlo povišanje jetrnih encimov, kar nakazuje na vnetje. V večini primerov je to blago in ne zahteva prekinitve zdravljenja. Zdravniki včasih opravijo laboratorijske preiskave pred uvedbo terapije ali kmalu po njej.
Možno je tudi rahlo zvišanje krvnega sladkorja, kar lahko pri posameznikih s prediabetesom poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da koristi zdravljenja pri večini bolnikov pretehtajo to tveganje, saj statini dokazano zmanjšujejo pojav srčno-žilnih zapletov.
Občasno so poročali tudi o težavah s spominom ali zmedenosti. Ti simptomi so praviloma prehodni in izzvenijo po prilagoditvi terapije. Številne raziskave sicer niso potrdile neposredne povezave med statini in trajnim upadom kognitivnih sposobnosti.
Kdo ima večje tveganje za stranske učinke?
Večjo verjetnost za neželene učinke imajo starejši, osebe z boleznimi jeter ali ledvic, ljudje na visokih odmerkih statinov ter tisti, ki jemljejo več zdravil hkrati. Tveganje je lahko večje tudi pri hipotiroidizmu, pomanjkanju vitamina D in pri osebah z manjšo mišično maso.
Posebno pozornost zahteva grenivkin sok, ki lahko vpliva na presnovo nekaterih statinov in poveča tveganje za neželene učinke. Prav tako so pomembne interakcije z določenimi antibiotiki, protiglivičnimi zdravili, zdravili za motnje srčnega ritma ali nekaterimi zdravili proti HIV.
Kaj storiti, če se pojavijo težave?
Zdravniki opozarjajo: terapije nikoli ne prekinite na lastno pest. Če se pojavijo težave, je pogosto mogoče najti rešitev – znižati odmerek, zamenjati zdravilo ali prilagoditi režim jemanja. Včasih pomaga že kratek nadzorovan premor, da se razjasni vzrok simptomov.
Kot dopolnilna možnost se omenja koencim Q10, saj statini posegajo v presnovno pot, ki vpliva tudi na njegovo tvorbo. Nekatere raziskave kažejo, da bi lahko dodajanje pomagalo pri mišičnih simptomih, vendar so dokazi še omejeni.
Ali lahko holesterol znižamo tudi brez zdravil?
Spremembe življenjskega sloga imajo pomembno vlogo. Zmanjšanje vnosa nasičenih in transmaščob, več sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in rib, redna telesna aktivnost (vsaj 150 minut tedensko), opustitev kajenja ter omejevanje alkohola lahko pomembno vplivajo na raven LDL-holesterola.
Pri nekaterih ljudeh so te spremembe dovolj, pri drugih pa predstavljajo podporo zdravljenju z zdravili.
Statini ostajajo eno ključnih orožij v boju proti srčno-žilnim boleznim. Čeprav lahko povzročijo neželene učinke, so ti pri večini ljudi blagi in obvladljivi. Ključno je, da bolniki o morebitnih težavah odkrito spregovorijo z zdravnikom – in terapije ne prekinjajo brez strokovnega posveta.
