Profimedia

Aorta je največja arterija v telesu. Iz srca vodi kri po celotnem telesu (razen v pljuča) in se od zgornjega dela prsnega koša razvejuje kot drevo proti trebuhu in medenici. Ena izmed resnih sprememb, ki lahko prizadenejo aorto, je anevrizma – razširitev žilne stene na šibkem mestu.

Čeprav se lahko razvijejo kjerkoli vzdolž aorte, se kar tri četrtine pojavi v trebušnem delu – govorimo o anevrizmi trebušne aorte. To stanje je nevarno, saj lahko anevrizma poči in povzroči življenjsko ogrožajočo krvavitev.

Vzroki in dejavniki tveganja

Anevrizma nastane, ko je žilna stena oslabljena in popusti pod tlakom krvi. Razlogi so lahko različni:

• Arterioskleroza (ateroskleroza) – otrdelost in poapnenje arterij je najpogostejši vzrok.
• Kajenje – glavni dejavnik tveganja; pri kadilcih je pojavnost kar 5-krat večja kot pri nekadilcih.
• Dolgotrajen visok krvni tlak (hipertenzija) – povečuje mehanski pritisk na steno žile.
• Starost – anevrizme so redke pred 60. letom.
• Spol – pogosteje prizadenejo moške kot ženske.
• Dedne bolezni vezivnega tkiva – npr. Marfanov sindrom, bikuspidalna aortna zaklopka, družinska nagnjenost.
• Poškodbe prsnega koša ali trebuha.
• Okužbe (bakterijske, glivične) in vnetne bolezni aorte.

Profimedia

Simptomi anevrizme trebušne aorte

Ena največjih nevarnosti anevrizme je, da je pogosto dolgo brez simptomov. Veliko jih odkrijejo po naključju pri ultrazvoku ali rentgenu zaradi druge težave.

Zdravje

Kako preprečiti visok krvni tlak?

Kadar pa se simptomi pojavijo, so lahko:

• utripajoč občutek v trebuhu,
• bolečina v trebuhu ali hrbtu, običajno globoka, stalna in predirna,
• občutljivost v predelu trebuha nad anevrizmo,
• občutek nelagodja ali pritiska.

Simptomi rupture (počenja)

Ko anevrizma poči, so simptomi dramatični in hitro napredujejo:

• nenadna, silovita bolečina v trebuhu ali hrbtu,
• huda šibkost in omotica,
• padec krvnega tlaka, šok,
• izguba zavesti.

Pretrganje trebušne anevrizme je pogosto usodno – smrtnost je zelo visoka, če ni takojšnje kirurške pomoči.

Profimedia

Kako zdravnik postavi diagnozo?

Pri kliničnem pregledu lahko zdravnik zatipa utripajočo gmoto v trebušni votlini, a to ni vedno mogoče, še posebej pri bolnikih z več maščobnega tkiva. Zato je najpogosteje uporabljena metoda ultrazvok, ki jasno pokaže velikost in obliko anevrizme.

Za natančnejšo oceno pridejo v poštev računalniška tomografija (CT) z kontrastom in magnetnoresonančno slikanje (MRI). Klasični rentgen včasih pokaže kalcinacije v steni, vendar sam po sebi ni dovolj zanesljiv.

Bolezni

Krvna skupina pove, h katerim boleznim ste bolj nagnjeni

Zdravljenje in možnosti posegov

Pristop k zdravljenju je odvisen predvsem od velikosti anevrizme in hitrosti njene rasti. Pri manjših anevrizmah, ki merijo manj kot pet centimetrov, zdravniki običajno priporočijo skrbno spremljanje z rednimi ultrazvočnimi pregledi. V tem času je ključno obvladovanje dejavnikov tveganja – prenehanje kajenja, znižanje krvnega tlaka in holesterola, zdrava prehrana ter redno gibanje.

Ko anevrizma preseže pet do pet in pol centimetra ali hitro raste, postane tveganje za rupturo večje od tveganja same operacije. Takrat zdravniki svetujejo poseg.

Profimedia

Na voljo sta dva pristopa. Klasična odprta operacija vključuje odstranitev razširjenega dela žile in vstavitev sintetičnega presadka. Druga, manj invazivna možnost, je endovaskularna vstavitev stent-grafta (EVAR), pri kateri kirurg skozi arterijo v dimljah vstavi opornico, ki okrepi aortno steno od znotraj.

Če anevrizma poči, je edina rešitev urgentna operacija. Žal je smrtnost v teh primerih zelo visoka – približno polovica bolnikov operacije ne preživi, še posebej če pride do hude izgube krvi in zapletov, kot je odpoved ledvic.

Bolezni

Se je nenadoma pojavila močna bolečina okoli popka?

Kako lahko zmanjšamo tveganje?

Čeprav starosti in genetike ne moremo spremeniti, imamo nadzor nad številnimi drugimi dejavniki. Najpomembnejši korak je opustitev kajenja. Enako pomemben je nadzor krvnega tlaka, redno preverjanje holesterola in skrb za zdravo telesno težo. Redna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana ohranjata žile prožne, redni pregledi pa omogočajo, da zdravnik morebitno spremembo odkrije pravočasno.