Primož Lavre

Za mnoge starejše, ki bivajo v domovih, so te ustanove veliko več kot le kraj, kjer preživljajo jesen življenja. Postanejo njihov dom, kjer dobijo pomoč in podporo pri opravilih, ki jih zaradi starosti ali bolezni sami težje opravijo, hkrati pa tam ohranjajo občutek varnosti, dostojanstva in povezanosti z ljudmi, ki jih razumejo in sprejemajo.

Staranje prebivalstva, pomanjkanje kadra in rast življenjskih stroškov pa so žal močno vplivali tudi na sistem institucionalnega varstva. Mnogi domovi so se soočali (in nekateri se še vedno) z omejenimi zmogljivostmi, stanovalci pa plačujejo oskrbnine, ki pogosto presegajo njihove finančne zmožnosti, zaradi česar se morajo zanašati na pomoč svojcev.

Takšne razmere so zahtevale sistemsko rešitev, ki bi ljudem povrnila občutek varnosti, tako v vsakdanjem življenju kot v finančnem smislu. Tega se na Ministrstvu za solidarno prihodnost še kako zavedajo, zato so v okviru Zakona o dolgotrajni oskrbi med drugim naslovili tudi to problematiko.

Od 1. decembra letos bodo stanovalci, ki se bodo odločili za dolgotrajno oskrbo v instituciji, plačevali manj.

Kaj se za stanovalce spremeni 1. decembra 2025?

»Naj poudarim, da se s 1. decembrom kar se same oskrbe tiče, za stanovalce ne bo spremenilo popolnoma nič,« nam pojasni Borut Vidmar, direktor Doma starejših v Hrastniku, kjer bodo poleg dolgotrajne oskrbe v instituciji nudili tudi dolgotrajno oskrbo na domu.

»Spremenila se bo samo struktura financiranja. Trenutno morajo namreč stanovalci poleg hotelskega dela plačevati tudi pomemben del socialnih storitev. S 1. decembrom pa se te storitve prenesejo v financiranje iz dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da bodo stanovalci plačevali samo še namestitev in prehrano. Ta strošek Zakon o dolgotrajni oskrbi omejuje na maksimalno vrednost 781,94 evra, kar je enako višini zajamčene pokojnine za polno delovno dobo.«

Ta sprememba bo za mnoge pomenila znatno razbremenitev, v posameznih primerih tudi do več sto evrov na mesec. Kot poudarjajo na ministrstvu, gre za 'enega največjih socialnih premikov zadnjih let', saj bo 'oskrba postala pravica, ne privilegij'.

Primož Lavre

Kakšne bodo torej po novem cene v domovih?

Vidmar ob tem opozarja, da se ob uvajanju novega sistema pojavljajo tudi določene nejasnosti. »Opažam, da prihaja do številnih špekulacij, mogoče nejasnega razumevanja, kaj ta maksimalna cena, ki jo je določilo ministrstvo, dejansko pomeni. Rad bi poudaril, da se cena 781,94 evra nanaša izključno na standardno dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij.«

Kot dodaja, so nove cene v domovih izračunane skladno z metodologijo, ki jo je določilo ministrstvo: »Seveda se bodo vse ostale cene, ki bodo veljale za podstandardne oziroma nadstandardne sobe, prilagajale podobno kot doslej v okviru cen storitev socialnega varstva.«

Za enoposteljno sobo bo tako cena približno 10 odstotkov višja, če bo imela soba lastno kopalnico, se bo cena ustrezno povečala, prav tako pa bo balkon dodal določeno vrednost stanovalcu v takšni sobi. Cene hotelske namestitve v tri- ali štiriposteljnih sobah bodo smiselno nižje, enako velja za sobe, ki so po kvadraturi manjše oziroma podstandardne.

Primož Lavre

»V našem domu bo cena standardne enoposteljne soba brez sanitarij po takem izračunu znašala 849,94 evra, cena za sobo z lastnimi sanitarijami 897,94 evra in če bi imeli kakšno enoposteljno sobo z balkonom, bi bila zanjo cena 932,14 evra.« Ker pa je večina sob v domu starejših Hrastnik podstandardnih, bodo cene v povprečju bistveno nižje.

Uporabite spletni kalkulator za informativni izračun

Da bi ljudem olajšali razumevanje stroškov in jim omogočili boljši vpogled v sistem dolgotrajne oskrbe, je Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravilo spletni kalkulator za informativni izračun cen. Gre za preprosto in pregledno orodje, ki uporabnikom omogoča, da sami preverijo okvirne stroške bivanja glede na vrsto sobe – od večposteljnih do enoposteljnih, z balkonom ali lastno kopalnico.

Spletni kalkulator je dostopen na uradni spletni strani ministrstva, kjer so objavljena tudi navodila za uporabo in video predstavitev, ki korak za korakom prikaže, kako preveriti informativni izračun stroškov v izbranem domu za starejše.

Prehod v sistem dolgotrajne oskrbe v domovih bo enostaven

Za stanovalce, ki že bivajo v domovih za starejše, bo prehod v sistem dolgotrajne oskrbe potekal po poenostavljenem postopku. V praksi to pomeni, da stanovalcem ne bo treba vlagati posebnih vlog ali pridobivati dodatne dokumentacije, saj bo večino postopka izvedel kar dom v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo.

Primož Lavre

Domovi bodo najprej zbrali soglasja stanovalcev, ki se želijo vključiti v sistem dolgotrajne oskrbe, nato pa bodo podatke posredovali centru za socialno delo, kjer bodo preverili izpolnjevanje pogojev in določili kategorijo oskrbe. Na podlagi tega se bo vsakemu stanovalcu pripravil osebni načrt oskrbe, ki bo natančno opredelil, katere storitve prejema in v kakšnem obsegu.

Vse spremembe se bodo začele izvajati 1. decembra 2025, ko bodo domovi uradno prešli na nov način financiranja.

Kakšen je postopek za tiste, ki (še) ne bivajo v domu, pa bi želeli?

Za tiste, ki (še) ne bivajo v domu za starejše, pa bi to možnost želeli izkoristiti v prihodnje, bo postopek nekoliko drugačen. Pred vselitvijo bodo morali vložiti vlogo za uveljavitev pravice do dolgotrajne oskrbe, kar lahko storijo sami, prek pooblaščenca ali s pomočjo svojcev.

Vlogo oddajo prek spleta ali na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo pri pristojnem CSD-ju, kjer svetovalec skupaj z vlagateljem izvede oceno potreb, torej koliko pomoči posameznik potrebuje pri vsakodnevnih opravilih in v kakšnem obsegu. Na podlagi te ocene center izda odločbo o upravičenosti, v kateri določi kategorijo dolgotrajne oskrbe in obseg pravic.

Primož Lavre

»Ko bo oseba dobila odločbo, da je upravičena do določenega števila ur oskrbe, bo odšla do inštitucije, kot je denimo DSO Hrastnik, ki izvaja ali dolgotrajno oskrbo v inštituciji ali na domu ali oboje, v našem primeru oboje, in bo povprašala po tisti oskrbi, ki bi jo želela. Če nič od tega ne bomo mogli ponuditi tisti trenutek, bo ta oseba mogoče celo upravičena do denarnega nadomestila. Vse to se ureja s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe, ki na podlagi želja in potreb pripravi osebni načrt oskrbe,« pojasnjuje Vidmar.

Tak postopek zagotavlja, da bo posameznik, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, deležen celovite obravnave, torej tako zdravstvenih kot socialnih storitev, in da bo sistem že ob sprejemu vedel, v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe spada.

To prinaša več preglednosti, hitrejši začetek oskrbe in jasen pregled nad tem, katere storitve krije država in katere sodijo v hotelski del. Na ta način se preprečuje administrativno podvajanje in zagotavlja, da bodo tudi novi stanovalci v domovih takoj vključeni v enoten, pravičen in finančno dostopen sistem oskrbe.

Primož Lavre

Kdo lahko koristi dolgotrajno oskrbo v inštituciji?

Upravičenec mora biti zavarovan za dolgotrajno oskrbo najmanj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravice. To so osebe, stare nad 18 let, vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Poleg tega se mora posameznik uvrščati v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe, ki določajo, v kolikšni meri je odvisen od pomoči drugih, in ne sme že prejemati primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu ali osebna asistenca (razen v primerih, ko to dopušča zakon o osebni asistenci).

Dolgotrajno oskrbo v instituciji sicer lahko koristijo vsi upravičenci do dolgotrajne oskrbe, ne glede na to, v katero kategorijo so uvrščeni. Kategorija vpliva zgolj na obseg storitev, ki jih bo posameznik prejemal, torej na to, koliko pomoči in katere oblike podpore mu pripadajo v okviru sistema. Na ta način zakon zagotavlja, da bo vsak prejel pomoč, prilagojeno svojim dejanskim potrebam, ne glede na stopnjo odvisnosti od drugih.

Kaj če se oseba ne odloči za dolgotrajno oskrbo v instituciji?

Če se stanovalec doma za starejše ne odloči za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe in ne podpiše soglasja za pripravo osebnega načrta oskrbe, bo še naprej obravnavan po obstoječih pravilih, ki veljajo za institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu. To pomeni, da zanj ne bodo veljale ugodnosti nove ureditve, temveč bo še naprej plačeval oskrbnino po aktualnih cenah, ki vključujejo tako stroške nastanitve kot tudi oskrbe.

Po pojasnilih Ministrstva za solidarno prihodnost bodo cene za tiste, ki se ne bodo odločili za prehod, višje od tistih, ki bodo vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, saj v njihovem primeru storitve ne bodo financirane iz državnih sredstev. Ocenjuje se, da bi razlika lahko znašala tudi od 10 do 20 odstotkov.

Stanovalci pa se bodo lahko kadarkoli naknadno odločili za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe, pri čemer bo postopek enak kot pri novih uporabnikih – z oddajo soglasja in pripravo osebnega načrta oskrbe.

Na ta način sistem ostaja odprt in prilagodljiv, kar pomeni, da nihče ne bo ostal brez oskrbe, a tisti, ki se bodo odločili za vključitev, bodo imeli finančno in administrativno ugodnejši položaj.

Nov sistem prinaša tako finančno kot čustveno razbremenitev

Spremembe, ki jih prinaša novi sistem dolgotrajne oskrbe, bodo za stanovalce in njihove svojce pomenile predvsem olajšanje, tako finančno kot čustveno. Mnogi starejši so namreč doslej za bivanje v domovih plačevali zelo visoke zneske, pogosto tudi med 1300 in 1500 evri na mesec, kar je bilo za številne preprosto preveč. Pogosto so si oskrbo lahko privoščili le ob pomoči otrok ali drugih sorodnikov, ki so mesečno doplačevali, da bi staršem oziroma obnemoglim sorodnikom omogočili mirno in varno starost.

Primož Lavre

Z uveljavitvijo novega sistema pa bo tako izginila ena največjih skrbi, s katerimi so se soočali tako starostniki kot njihovi svojci: strah, da bi ob daljšem bivanju v domu preprosto zmanjkalo denarja. »Z novim sistemom bodo ljudje končno vedeli, kaj plačujejo in kaj jim pripada,« dodaja Vidmar.

Za svojce pa konec koncev ta sprememba prinaša tudi notranji mir, saj bodo vedeli, da njihovi bližnji ne bodo ostali brez oskrbe, v kolikor se njihove finančne razmere spremenijo. Mnogi, ki so v preteklosti vsak mesec pomagali s plačevanjem položnic, bodo sedaj lažje zadihali. Nov sistem torej ne prinaša le bolj pravične razdelitve stroškov, temveč tudi več dostojanstva in varnosti za starejše ter več občutka zaupanja v sistem, ki naj bi skrbel zanje v zadnjem življenjskem obdobju.

Kot poudarjajo na Ministrstvu za solidarno prihodnost, je cilj jasen: zagotoviti, da bodo starejši lahko živeli dostojno, mirno in brez strahu, da bodo zaradi finančnih ovir ostali brez pomoči, ki jo potrebujejo. Domovi za starejše pa bodo z novo ureditvijo dobili stabilnejši okvir, ki jim bo omogočil, da svoje delo opravljajo še bolje in v korist ljudi, ki jim zaupajo svoje zadnje življenjsko obdobje.

Z reformo dolgotrajne oskrbe Slovenija stopa na pot, kjer bo skrb za starejše končno postala tisto, kar bi vedno morala biti – izraz solidarnosti, spoštovanja in odgovornosti družbe do svojih ljudi.

Vsebino omogoča Ministrstvo za solidarno prihodnost