Shutterstock

Menopavza ter obdobje pred njo in po njej je vsaj za tretjino žensk nekaj neznosnega, za drugo tretjino precej zoprnega, za tretjo pa obdobje brez hudih pretresov, vendar ne brez težav.  Čeprav imamo vse ženske, ki  živimo dovolj dolgo, meno in predstavljamo polovico prebivalstva, je bilo to področje do nedavnega precej slabo raziskano. Dobro mero čistega vina nam natoči Lisa Mosconi v knjigi  Možgani v menopavzi, ki jo imamo zdaj tudi v slovenskem prevodu. Znanstvenica z dvojnim doktoratom iz nevroznanosti in radiologije preučuje, kako hormoni  vplivajo na ženske možgane – in kako jih podpreti. Zakaj tak strah pred hormonsko terapijo?

Precej hudo

Naj začnem z družinsko anekdoto. Moj dedek, oče desetih otrok, je v vaški gostilni veselo razlagal prijateljem, kako njegova Vanka nima nobenih problemov z meno. Nehala je krvaveti in pika. Očitno so moški drug drugemu tožili, kako neznosne so postale njihove žene, odkar so v klimakteriju, zadirčne so, jokave, lene, histerične, ni jim za spolnost, in če jih že pripravijo do tega, so tam spodaj presušene in oba boli. Potem je začela babičina »mena« brcati, zadnjega otroka je rodila pri 45 letih, prvega pa 25 let prej. Ko je po petdesetem res prišla v meno, je bilo precej hudo … 

Zdravje

Marija Merljak o hormonih lakote in sitosti

Nora je! 

O menopavzi so modrovali že v antiki, zadela pa je bolj malo žensk, ker niso živele dovolj dolgo, da bi jo dočakale. Zakaj nas je narava ustvarila tako, da nam je v dramatičnem življenjskem preobratu vzela plodnost, moškim pa ne? Zakaj ženske živimo dlje?

Zdravje

Tako je videti ženska po 50. – sprejmi ali pusti!

Zdi se, da so imele babice, tiste krepke, ki so preživele meno, v pradavnini posebno vlogo (ki se nadaljuje do danes) – moški so lovili živali, s primitivnim orožjem so zelo redko kaj dobili, hčere so se ubadale z otroki, babice pa so nabirale vse, kar je bilo užitnega, in prehranjevale skupnost, lahko preberemo v knjigi. Že od nekdaj pa je bila mena zelo velik problem, saj niti ženske niti njihovo okolje niso razumeli, kaj se dogaja. Tiste s hudimi težavami so včasih končale v umobolnici ali zaprte v kakšnem odročnem delu hiše, samomori niso bili redki.

Zgodbe

Te ženske ne poznajo menopavznih težav

Ženskam, ki so izgubile menstruacijo, so pripisovali, da so postale nevrotični moški in podobne neslanosti. Šele v prejšnjem stoletju se je začela znanost ukvarjati s tem obdobjem, a ne prav zagreto. Resne medicinske raziskave in preizkušanje zdravil so vključevali praviloma moške, saj bi lahko ženskam v rodni dobi »poškodovali plod«. Ko je Lisa Mosconi začela raziskovati ženske možgane in vpliv hormonov nanje, je ugotovila, da takšnih raziskav prej ni bilo. Če že, so jih preiskovali, ko je bila mena že zdavnaj za njimi.  

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46, 18. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana