Kdor prehitro hujša, povečuje tveganje za nastanek žolčnih kamnov
Žolčni kamni, ki se pojavijo v žolčniku ali žolčevodih, doletijo približno 10 do 15 odstotkov odraslih prebivalcev v razvitih državah, najpogosteje ženske.

Žolčni kamni so trde tvorbe, ki nastanejo iz snovi v žolču, najpogosteje holesterola ali bilirubina. Pojavijo se v žolčniku ali žolčevodih, pogosto pa dolgo ne povzročajo nobenih težav. Kadar se kamni zataknejo in povzročijo bolečine ali zaplete, govorimo o simptomatski žolčni bolezni. Statistično gledano se žolčni kamni razvijejo pri približno 10 do 15 odstotkih odraslih prebivalcev v razvitih državah.
Dejavniki tveganja in kdo jih najpogosteje dobi
Žolčni kamni se pogosteje pojavljajo pri ženskah kot pri moških, zlasti med 40. in 60. letom starosti. Glavni razlog za to so hormonske spremembe, zlasti povečana raven estrogena med nosečnostjo, uporaba hormonske kontracepcije ali nadomestno hormonsko zdravljenje. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da debelost, premalo gibanja in nezdrava prehrana prav tako znatno povečajo tveganje za nastanek žolčnih kamnov. Pomembni dejavniki tveganja so še:
- hitro hujšanje (več kot 1,5 kg na teden),
- sladkorna bolezen tipa 2,
- presnovni sindrom,
- družinska nagnjenost,
- bolezni jeter in prebavil (denimo Crohnova bolezen),
- jemanje določenih zdravil (denimo hormoni in zdravila za hujšanje).
Tudi staranje prebivalstva ima velik vpliv – v Sloveniji, kjer se življenjska doba podaljšuje, se pojavlja več primerov žolčnih kamnov pri starejših.

Kako prepoznamo prve simptome žolčnih kamnov
Velik del ljudi z žolčnimi kamni nima simptomov. Ko pa se simptomi pojavijo, so običajno zelo značilni. Najpogostejši znak je huda bolečina v zgornjem desnem delu trebuha, ki lahko seva v desno lopatico ali hrbet. Ta bolečina, znana kot biliarna kolika, se pogosto pojavi po obilnem ali mastnem obroku in traja od nekaj minut do več ur. Med drugimi simptomi so prav tako:
- slabost in bruhanje,
- občutek napihnjenosti,
- težave z iztrebljanjem,
- temen urin in svetlo blato,
- povišana telesna temperatura (pri zapletih).
V primeru zapletov, kot so vnetje žolčnika (akutni holecistitis), vnetje trebušne slinavke ali zamašitev žolčevodov, je nujna medicinska pomoč. Klinične smernice Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana priporočajo takojšen obisk zdravnika, če bolečina traja več ur, se poveča ali jo spremlja vročina.
Diagnostika
Zdravnik na podlagi anamneze in fizičnega pregleda (pozitiven Murphyjev znak) oceni tveganje za žolčne kamne. Najpogosteje se opravi ultrazvok trebuha, ki je najbolj zanesljiva, neboleča in dostopna metoda za potrditev diagnoze. V primeru suma na zaplete lahko sledi dodatna slikovna diagnostika ali laboratorijske preiskave krvi.
Kako poteka zdravljenje?
Če žolčni kamni ne povzročajo težav, zdravljenje običajno ni potrebno. Strokovna priporočila, ki jih navaja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), pravijo, da je v teh primerih dovolj zgolj opazovanje. Pri simptomatski žolčni bolezni pa je najpogostejša rešitev odstranitev žolčnika – laparoskopija. Gre za minimalno invaziven kirurški poseg, ki se izvaja rutinsko in ima zelo dobre izide. Po operaciji žolčni kamni običajno ne nastajajo več.
Pri posameznikih, ki niso primerni za operacijo, se lahko predpiše zdravljenje z zdravili, vendar je to manj učinkovito in zahteva dolgotrajno terapijo. Pri akutnih zapletih (vnetje žolčnika, holangitis, pankreatitis) je nujna hospitalizacija, zdravljenje z antibiotiki in včasih tudi odstranitev žolčnika.

Preprečevanje in kako se zaščitimo
Zdrav življenjski slog ostaja najboljša preventiva. Strokovnjaki iz Evropskega združenja za preučevanje jeter (EASL) priporočajo:
- redno telesno dejavnost (vsaj 30 minut na dan),
- prehrano z visoko vsebnostjo vlaknin (sadje, zelenjava, polnozrnata živila),
- omejitev vnosa nasičenih maščob in sladkorjev,
- postopno in trajnostno hujšanje (ne hitre diete),
- izogibanje pretiranemu uživanju alkohola.
Zanimivo je, da nekateri podatki kažejo na zaščitni učinek kave in zmernega uživanja alkohola pri zmanjševanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov, a večina zdravnikov je do tovrstnih izsledkov zadržana.
Kako pogosta je bolezen v Sloveniji in po svetu
Natančnih nacionalnih podatkov o pogostosti žolčnih kamnov v Sloveniji ni, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da je pogostost podobna kot v drugih evropskih državah – med 10 in 15 odstotki odraslega prebivalstva. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in evropskih študij ima v zahodni Evropi žolčne kamne približno 20 odstotkov ljudi, ženske po 60. letu celo do 30 odstotkov. V Latinski Ameriki in med nekaterimi severnoameriškimi staroselskimi populacijami je pojavnost še višja – tudi do 70 odstotkov, kar je povezano z genetsko predispozicijo in s prehranskimi navadami.
V državah z visokim deležem debelosti in s sedečim življenjskim slogom se pojavnost bolezni še naprej povečuje. To prav tako velja za Slovenijo, kjer se debelost in presnovne bolezni pri odraslih, pa tudi pri otrocih, statistično povečujejo, kar potrjujejo tudi podatki NIJZ.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se