Navdihujoča zgodba plemiča, ki je živel za ljudstvo
Spoznajte nadvojvodo Janeza, plemiča, ki je živel za ljudstvo, ljubil preprosto ženo in pustil neizbrisen pečat v zgodovini Štajerske.

Zagotovo ste že slišali za nadvojvodo Janeza Habsburško-Lotarinškega, moža, ki je v času razkošja, dvornih spletk in vojn izbral drugačno pot. Njegova zgodba je nadvse navdihujoča.
Ni ga zanimalo razkošje prestola, raje je hodil po blatnih cestah med ljudmi, jih poslušal in iskal rešitve, kako izboljšati njihovo življenje. Bil je plemič po rodu, a človek po duši – eden tistih redkih, ki so moč oblasti uporabili za skupno dobro.
Nadvojvoda Janez je leta 1828 ustanovil GRAWE zavarovalnico.
Rodil se je 20. januarja 1782 v Firencah kot trinajsti izmed šestnajstih otrok Leopolda II., velikega vojvode Toskane in kasnejšega cesarja Svetega rimskega cesarstva. Ko se je družina preselila na Dunaj, je mladi Janez hitro spoznal, da mu dvorno življenje ni blizu. Privlačili so ga ljudje, narava in delo.

Že kot mladenič je verjel, da je resnična moč v povezanosti in sodelovanju. To prepričanje je leta 1828 uresničil z ustanovitvijo GRAWE zavarovalnice, ki je postala simbol zaupanja in medsebojne pomoči, vrednot, ki so bile za Janeza srčika vsake skupnosti. V duhu enotnosti je leta 1846 izrekel besede, ki so ostale zapisane do danes in še vedno veljajo kot aktualen slogan v GRAWE:
»Mnogo nas je in naša sloga nam daje moč, da delamo dobro. Naloga vsakogar je, da prispeva svoj del.«
Od vojaka do vizionarja
Svojo pot je začel kot vojak. Kot poveljnik avstrijske vojske se je udeležil napoleonskih vojn, a po porazu pri Hohenlindnu leta 1800 in poznejših neuspehih je opustil vojaške ambicije.
Udeležil se je tudi boja za osvoboditev Tirolske in podpiral ljudskega junaka Andreasa Hoferja, vendar ga je cesar Franc I. kmalu poklical nazaj na Dunaj. Takrat je Janez spoznal, da se resnična moč ne meri v bitkah, temveč v napredku in znanju.

Štajerska – njegovo poslanstvo
Po letu 1809 se je umaknil iz vojaškega življenja in se posvetil razvoju Štajerske. V tej deželi je videl neizmeren potencial – plodno zemljo, marljive ljudi in priložnost, da znanje poveže z vsakdanjim življenjem.
Leta 1811 je ustanovil Universalmuseum Joanneum v Gradcu – prvi javni muzej v Avstriji, ki je spodbujal izobraževanje in razumevanje narave ter tehnike. Podpiral je ustanavljanje kmetijskih in tehniških šol, med njimi tudi prvo kmetijsko šolo v Sloveniji, v Pekrah pri Mariboru.
Njegova vizija je segala daleč naprej: bil je pobudnik izgradnje železnice od Dunaja do Trsta, ki je prek Maribora in Ljubljane povezala mesta, ljudi in ideje.
Vizionar, ki je verjel v znanje in delo
Janez je bil eden tistih redkih plemičev, ki so razumeli, da prihodnost ne pripada tistim, ki vladajo, ampak tistim, ki ustvarjajo. Njegova prizadevanja na področju kmetijstva, izobraževanja in industrije so postavila temelje gospodarskemu razcvetu regije in njeni modernizaciji.
Ljubezen brez meja
Njegovo življenje ni zaznamovalo le delo, temveč tudi iskrena ljubezen. Leta 1829 se je poročil z Ano Plochl, hčerjo poštnega mojstra. Za tisti čas je bil to skoraj škandal – plemič in meščanka! A Janez ni poznal predsodkov. Njuna zveza je postala simbol njegove povezanosti z ljudmi in njegove preprostosti.

Zapuščina, ki traja
Nadvojvoda Janez je umrl 11. maja 1859 v Gradcu, kjer je tudi pokopan. Njegova zapuščina pa živi naprej – v muzejih, šolah, železnicah in ustanovah, kot je GRAWE zavarovalnica, ki še danes delujejo po načelih, ki jih je postavil sam: sodelovanje, znanje in pomoč drug drugemu.
Bil je plemič, ki je razumel, da resnična veličina ne izvira iz naslova, temveč iz dejanj. Vizionar, ki je stoletja pred nami razumel pomen besede “skupnost”. In zato ga še danes z občudovanjem imenujemo naš Janez.
Naročnik oglasa je GRAWE zavarovalnica
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se