Profimedia

Med številnimi virusi, ki krožijo vsako jesen, je respiratorni sincicijski virus (RSV) že dolgo znan kot eden najpogostejših povzročiteljev okužb dihal pri dojenčkih in malčkih. A v zadnjih letih se vse več govori o cepljenju, ki bi omogočalo, da najranljivejše pred to boleznijo zaščitimo še preden pridejo v stik z virusom.

RSV – nevaren predvsem za dojenčke

Respiratorni sincicijski virus se prenaša kapljično – s kašljanjem, kihanjem, rokovanjem ali prek okuženih površin, kot so igrače v vrtcu. Z njim se do drugega leta starosti okuži skoraj vsak otrok. Pri večini poteka bolezen kot navaden prehlad, pri najmlajših pa se lahko hitro zaplete.

»RSV je najpogostejši povzročitelj bronhiolitisa in pljučnice v prvem letu življenja in tudi najpogostejši razlog za hospitalizacijo otrok, mlajših od dveh let,« pojasnjuje pediater dr. Denis Baš. »Večina otrok z RSV sicer zboli blago, a pri najmlajših – predvsem pri nedonošenčkih ter pri otrocih z boleznimi srca ali pljuč – lahko bolezen poteka zelo hudo in zahteva zdravljenje s kisikom ali celo v enoti za intenzivno nego.«

Pri dojenčkih med šestim tednom in tretjim mesecem starosti lahko bolezen napreduje hitro – otrok začne sunkovito dihati, preneha sesati in mu pomodrijo ustnice. Takrat je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.

Profimedia

Cepivo za nosečnice – zaščita še pred rojstvom

Od lanskega leta je v Sloveniji na voljo cepivo proti RSV, ki je namenjeno odraslim, nosečnicam pa ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. »Cepljenje se priporoča med 24. in 36. tednom nosečnosti,« pravi dr. Baš. »Cepivo spodbuja tvorbo protiteles pri materi, ta pa se prenesejo na plod. Otrok se tako rodi že zaščiten, kar je izjemno pomembno, saj ima novorojenček v prvih mesecih življenja še nezrel imunski sistem.«

Zdravje

RSV: cepivo za nosečnico lahko reši dojenčka

Pri otrocih klasičnega cepiva še ni, v prihodnje pa zdravniki pričakujejo uvedbo dolgodelujočih protiteles, ki bi jih dojenčki prejeli v prvih tednih po rojstvu in bi jih zaščitila pred hudimi okužbami. Za dojenčke in majhne otroke, ki so posebej ranljivi za okužbo z RSV, pa je na voljo pasivna zaščita z monoklonskimi protitelesi. Gre za obliko zaščite, ki se od cepljenja razlikuje po tem, da telo protitelesa ne izdela samo – ta se otroku vbrizgajo neposredno v mišico. Tako prejme takojšnjo zaščito pred virusom, ki pa traja omejen čas in jo je treba po določenem obdobju obnoviti.

Bolezni

Bronhiolitis najbolj ogroža otroke do drugega leta starosti

Kaj pa ostala cepiva?

V Sloveniji sicer poteka redni program cepljenj, ki velja za enega najučinkovitejših v Evropi. »Redni program vključuje šestvalentno cepivo, ki ščiti pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo, hemofilusom influence tipa B in hepatitisom B,« pojasnjuje dr. Baš. Dojenčki prejmejo tri odmerke – pri treh, petih do šestih mesecih ter okoli prvega leta starosti.

V istem obdobju so lahko cepljeni tudi proti pnevmokoku, ki povzroča meningitis, sepso, pljučnico in vnetje srednjega ušesa, del rednega programa pa so tudi cepiva proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam (MMRV).

Vodene koze

Norice: kaj morate vedeti o tej zelo nalezljivi bolezni?

Velika letošnja novost je, da je cepljenje proti noricam za otroke, stare eno leto, postalo brezplačno. »To je pomemben korak, saj norice niso vedno nedolžne – pri nekaterih otrocih lahko pride do bakterijskih okužb kože ali pljučnic,« poudarja pediater.

Profimedia

Rotavirus, HPV, klopi in meningokok

Poleg obveznih cepljenj pediatri priporočajo tudi cepljenje proti rotavirusom, ki povzročajo hude driske in dehidracijo pri dojenčkih. »Cepljenje priporočamo za otroke, mlajše od šest mesecev, še posebej, če bodo zgodaj vključeni v vrtec,« dodaja dr. Baš. »Trudimo se, da bi bilo to cepivo v prihodnjih letih brezplačno.«

V rednem programu ostajajo še cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga otroci prejmejo po prvem letu starosti, ter cepljenje proti HPV za učence od šestega razreda naprej – tako za deklice kot za dečke.

Pediatri pa priporočajo tudi samoplačniško cepljenje proti meningokokom, saj lahko ta bakterija povzroči hitro napredujoče okužbe, kot sta meningitis ali sepsa.

Bolezni

Rotavirus – zakaj je tako pogost in kako se zaščititi

Ko zbolijo skoraj vsi – jesenski virusi v polnem razmahu

Vsako jesen se po vrtcih in šolah začne val prehladov in viroz. »Otroci več časa preživljajo v zaprtih prostorih, virusi pa se širijo hitreje,« pravi dr. Baš. Pogoste so virusne okužbe zgornjih dihal, pri mlajših otrocih pa se pogosto razširijo v spodnja – pojavijo se bronhiolitisi in pljučnice.

Zdravniki v zadnjih letih opažajo tudi atipične pljučnice, ki jih povzroča bakterija Mycoplasma pneumoniae. Te potekajo brez visoke vročine, z dolgotrajnim kašljem in utrujenostjo, najpogosteje pri šolarjih.

Najboljša preventiva ostajajo preprosti ukrepi: redno umivanje rok, zračenje prostorov, izogibanje množicam in to, da otrok ob bolezni ostane doma. »Pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, ki so posebej ranljivi, svetujemo, da se v obdobju kroženja okužb omeji stik s starejšimi sorojenci iz vrtca, če je to mogoče,« svetuje pediater.

Profimedia

Gripa in moč vsakdanjih navad

Poleg RSV in prehladnih virusov se bliža tudi sezona gripe. Cepljenje proti gripi je v Sloveniji brezplačno za vse prebivalce, starejše od šest mesecev. Gripa pri otrocih pogosto povzroča zaplete, kot so pljučnice in vnetja ušes, zato cepljenje ščiti tako posameznika kot njegove bližnje.

»Zdrava prehrana, dovolj spanja, gibanje na svežem zraku in nadomeščanje vitamina D so še vedno temeljni ukrepi za odpornost, ki pomagajo, da otroci jesen in zimo preživijo z manj okužbami in blažjim potekom bolezni,« poudarja dr. Baš. Čeprav večina otroških bolezni poteka blago, nekatere lahko hitro postanejo nevarne. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da so cepljenja in preventiva najzanesljivejši način, da otrokom zagotovimo mirnejšo in varnejšo zimo.