Bobo

Velikokrat se ob pogledu na račun za elektriko sprašujemo, kaj pravzaprav plačujemo. Ena izmed postavk na listu papirja, ki nas enkrat mesečno spravi v slabo voljo, je tudi omrežnina. Kaj pravzaprav je? Koliko je plačujemo in zakaj? Kakšen odstotek našega mesečnega stroška za elektriko pravzaprav predstavlja?

Kaj je pravzaprav omrežnina?

Omrežnina je znesek, ki ga je dolžan plačati vsak uporabnik sistema. Je reguliran strošek, s katerim odjemalci krijemo stroške obratovanja, vzdrževanja in razvoja omrežja, kot tudi stroške meritev.

Koliko omrežnine plačujemo in pravila obračuna določi Agencija za energijo. Pri obračunavanju omrežnine Agencija za energijo tarifne postavke določi tako, da so te proporcionalne s stroški, ki jih odjemalci povzročajo pri uporabi sistema električne energije.

Štiri tarifne postavke

Omrežnina ima štiri tarifne postavke: Omrežnina za prenosni in distribucijski sistem, omrežnina za priključno moč in omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo. Pri prvih dveh postavkah z omrežnino krijemo stroške vzdrževanja, delovanja in razvoja stroškov sistemskega in distribucijskega operaterja. Obenem v teh postavkah plačniki položnic krijemo tudi stroške izravnave nihanj moči v sistemu, regulacije napetosti in stroške odpravljanja prezasedenosti v distribuciji električne energije.  

Agencija za energijo

Z novembrom se vrača višja omrežnina. Koliko bo višji račun za elektriko?

Omrežnina za čezmerno jalovo energijo in priključno moč

Podobno tudi pri omrežnini za priključno moč krijemo stroške elektrooperaterja, ki se nanašajo na vzdrževanje, delovanje in razvoj sistema. Omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo pa pokriva stroške, ki jih ima elektrooperater pri zagotavljanju zadostne napetosti v omrežju, poleg tega pa nas spodbuja k zmanjšanju porabe jalove energije. 

Zakaj plačujemo omrežnino in koliko nas stane?

Plačevanje omrežnine porabnikom zagotavlja predvsem zanesljivost in varnost oskrbe z električno energijo. Z omrežnino uporabniki financiramo tudi odpravo okvar na omrežju, razne posodobitve, meritve in samo upravljanje omrežja.

Višina omrežnine je močno odvisna od profila porabe in zahtevane moči. Deleži omrežnine glede na celoten račun se zato jasno razlikujejo. Čez palec lahko povemo, da omrežnina povprečnega gospodinjstva znašajo med 25 in 30 odstotki celotnega zneska na računu.

Pri višjih dogovorjenih močeh in v izrazitih konicah lahko omrežnina doseže tudi čez 40 odstotkov celotnega računa.  

Povprečno gospodinjstvo bo po novem plačevalo manj

Agencija za energijo je potrdila nadgradnjo metodologije obračuna omrežnine, ki bo začela veljati z letošnjo višjo sezono (november–februar). Glavna novost je postopno uvajanje znižanih tarif po modelu 50-70-90, kar pomeni, da bo med novembrom 2025 in februarjem 2026 omrežnina za najdražji časovni blok znižana za 50 %, leto pozneje za 30 %, v sezoni 2027 pa še za deset odstotkov. Povprečno gospodinjstvo bo tako plačevalo približno osem evrov manj na mesec.

Časovni bloki

Pet časovnih blokov in sezonsko razlikovanje tudi po novi metodologiji obračunavanja omrežnine ostajajo. Višja sezona traja od novembra do februarja, nižja pa od marca do oktobra. Najdražji je časovni blok 1, ki se pojavi le v višji sezoni; najcenejša bo uporaba omrežja v časovnem bloku 5, ki nastopi le v nižji sezoni. V posameznem dnevu lahko nastopijo le trije različni časovni bloki. Za vsak dan se na podlagi ur obremenitve sistema določijo ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve.  

Agencija za energijo

Spremembe časovnih blokov

Zaradi vse večjega števila sončnih elektrarn bo prišlo do nekaterih sprememb: spremenili se bodo časovni bloki sredi dneva, s tem pa se bo spodbujala poraba v času, ko te elektrarne proizvedejo največ energije. Tako bo cenejši blok sredi dneva nekoliko daljši (med 11. in 16. uro).

Po novem bo obračunska moč za gospodinjstva in male poslovne odjemalce določena individualno – na podlagi meritev. Vendar le do višine moči, ki je dogovorjena v soglasju za priključitev.  

Spodbuda k premiku porabe

Analiza podatkov Elesa je že leta 2024 pokazala, da se poraba električne energije čez dan deli na tri značilne tipe odjema – nočni čas, jutranjo in večerno konico ter čas največjega sončnega obsevanja.

Sašo Švigelj

Na tej podlagi predlagajo uvedbo treh časovnih blokov med delavniki in dveh med dela prostimi dnevi, kjer bi bila cena v konicah najvišja, ponoči pa najnižja. Tak sistem bi uporabnike spodbudil k premiku porabe iz konic v manj obremenjene dele dneva, kar je tudi glavni cilj reforme obračunavanja omrežnine.

Razlike med višjo in nižjo sezono pa po ocenah strokovnjakov trenutno niso smiselne, saj uporabniki še nimajo tehnologij, ki bi omogočale učinkovito sezonsko prilagajanje porabe.

Pomembne spremembe za sezonske porabnike

Novi pravilnik določa tudi spremenjene časovne bloke, ki bodo začeli veljati 1. januarja 2027 in nov način določanja obračunske moči, ki se bo uporabljal od leta 2026. Agencija opozarja predvsem podjetja s sezonsko porabo (denimo smučišča ali uporabniki namakalnih sistemov), naj preverijo ustreznost priključne moči, saj lahko z njenim prilagajanjem dodatno zmanjšajo stroške.

Te spremembe sledijo cilju enake obravnave vseh uporabnikov, obenem pa zagotavljajo stabilno poslovanje elektrooperaterjev. Kar pa je najpomembneje: vsi odjemalci bodo plačevali manj, kot so pred uvedbo ukrepa.