Profimedia

V IMF so v svojem najnovejšem poročilu Fiscal Monitor opozorili, da bo globalna zadolženost do konca desetletja predvidoma presegla 100 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), kar bo najvišja raven javnega dolga po drugi svetovni vojni. Kot so pojasnili, se globalni javni dolg kot delež BDP povišuje skoraj brez premora vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

V poročilu so opozorili še, da javne finance največjih igralcev na čelu z ZDA predstavljajo »sistemsko tveganje na globalni ravni.« Pojasnili so, da se bo število držav z javnim dolgom nad 100 odstotki BDP v naslednjih petih letih sicer znižalo, a se bo predvidoma zvišal njihov delež svetovnega BDP, zato se tudi nakazuje scenarij, da bo globalna zadolženost do konca desetletja presegla 100 odstotkov svetovnega BDP.

Najbolj brano tedna

To so najbogatejši Slovenci, ki imajo skupaj skoraj 10 milijard evrov

Za ZDA najbolj črn scenarij

Po ocenah IMF je javnofinančno zadolževanje nevzdržno tako v ZDA kot v večini evropskih držav, saj te trošijo več kot poberejo z davki. Najbolj dramatične so razmere na drugi strani luže. ZDA bodo z vidika deleža BDP predvidoma zabeležile največje povišanje javnega dolga med največjimi gospodarstvi na svetu, pri čemer bodo prvič v zadnjem stoletju presegle celo Italijo in Grčijo, ki že dolgo časa slovita kot najbolj zadolženi državi v »razvitem svetu.«

V ZDA naj bi se po izračunih IMF javni dolg s 119,8 odstotka leta 2023 do leta 2030 povišal na kar 143,4 odstotka BDP. Italija se denimo trenutno ponaša z javnim dolgom približno 137 odstotkov BDP, do leta 2030 pa naj bi ostal na približno enaki ravni. Na drugi strani so v Grčiji v letu 2024 beležili javni dolg v višini kar 146,7 odstotka BDP, a naj bi se po izračunih IMF do konca desetletja znižal na približno 130,2 odstotka BDP. Francija je po podatkih IMF trenutno pri približno 116 odstotkih BDP, Španija pri 100,4 odstotka.

Med večjimi gospodarstvi, ki jim grozi, da bo njihov javni dolg do konca desetletja presegal 100 odstotkov BDP, so še Kanada, Kitajska, Japonska in Združeno kraljestvo.

Globoki žepi

Najbogatejši v Evropi: Hrvaška ima enega milijarderja, Slovenija nobenega

Nemški javni dolg na drugi strani znaša 64,4 odstotka BDP, medtem ko Nizozemski, Švedski in Danski uspeva ohranjati javni dolg pod 60 odstotki BDP. Pa Slovenija? Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (Surs) beležimo javni dolg v višini 47,49 milijarde evrov oziroma 69,4 odstotka BDP.

Konec obdobja poceni zadolževanja

Kot so ob podatkih opozorili v IMF, je bila kriza vzdržnosti javnega dolga nekdaj zaščitni znak držav v razvoju, a se je zdaj prelila v skupino držav G20, torej države z največjimi gospodarstvi, ki predstavljajo temelj mednarodnega finančnega sistema.
Te države so se v letih zelo nizkih obrestnih mer privadile na poceni zadolževanje, a se je to obdobje zdaj končalo, so opozorili.

Pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme

Velik izziv za javne finance glede na poročilo predstavlja predvsem demografska slika v razvitih državah. Zaradi vse starejšega prebivalstva se strmo dvigajo izdatki, ki jim morajo države nameniti za pokojninske in zdravstvene sisteme.

Kombinacija višanja javnega dolga, staranja prebivalstva in vse višjih stroškov izposojanja po opozorilih IMF pomeni »sistemsko tveganje na globalni ravni, ki bi lahko poglobile ranljivosti na finančnih trgih.«

Vlade imajo zvezane roke?

V IMF so vlade pozvali k sprejetju »verodostojnih srednjeročnih fiskalnih okvirov, s katerimi bi stabilizirale dolg in obnovile rezerve.« Ob tem priznavajo, da je kaj takega v teh politično vse bolj napetih razmerah zelo težko, saj stranke po celotnem političnem spektru obljubljajo nižje davke, višje pokojnine in večjo javno porabo. Ob tem ne gre pozabiti na poviševanje izdatkov tako na področju boja s podnebnimi spremembami kot obrambe.

Ekonomsko-socialni svet

Minister Mesec: Božičnica v višini 639 evrov to zimo za vse

Zvišanje davkov bi tako pomenilo trnovo pot za trenutne vlade. Druga možnost je znatno povišanje gospodarske rasti, a pri IMF opozarjajo, da česa takega v razvitih državah ne gre pričakovati, razen če bi čarobno paličico za okrepitev gospodarstev predstavljala umetna inteligenca. Slednje se zdi malo verjetno. Ravno obratno, v prihodnjih letih se v razvitih državah pričakuje upočasnitev gospodarske rasti, med drugim tudi zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki na čelu najmočnejšega gospodarstva na svetu s carinami in kaotičnimi političnimi odločitvami spodkopava mednarodni trgovinski sistem.