Profimedia

Zaradi pritiska medvretenčne ploščice pride do lokalnega vnetja in nabrekanja okolnih mehkih tkiv. Vnetni proces dodatno poveča pritisk v omejenem prostoru hrbteničnega kanala, kar vodi v utesnitev živčne korenine ali, redkeje, hrbtenjače. Posledica tega je moteno prevajanje živčnih impulzov, kar se klinično kaže z bolečino, senzoričnimi motnjami in v hujših primerih tudi z motnjami gibanja.

· Gibanje

Je lahko tako preprosto? Japonska tehnika za hrbtenico navdušuje splet

Najpogosteje je utesnjena živčna korenina ishiadičnega živca, kar povzroča značilno bolečino, ki se širi vzdolž poteka živca v zadnjico, stegno in pogosto vse do stopala. Ta bolečinski sindrom imenujemo ishialgija oziroma išias.

Kaj ga povzroča

Okrog 25. leta starosti začne medvretenčna ploščica postopno izgubljati prožnost, saj se zmanjšuje njena vsebnost vode in elastičnih vlaken. Posledično se zmanjša njena sposobnost blaženja obremenitev, ki vsakodnevno delujejo na hrbtenico.

Dolgotrajno sedenje, ponavljajoči se enostranski gibi, vibracije ter nenadne ali nepravilne obremenitve (na primer sunkovito dvigovanje bremen) dodatno pospešujejo degenerativne spremembe. Sčasoma lahko pride do razpok v zunanjem fibroznem obroču ploščice, skozi katere se notranje želatinasto jedro izboči ali zdrsne.

Tveganje za zdrs medvretenčne ploščice je večje pri ljudeh s čezmerno telesno težo, saj dodatna masa pomeni večji mehanski pritisk na hrbtenico. Prav tako so bolj ogroženi posamezniki s slabšo telesno pripravljenostjo, oslabelimi globokimi stabilizacijskimi mišicami trupa ter tisti, ki imajo genetsko pogojeno hitrejše staranje vezivnih struktur.

K nastanku lahko prispevajo tudi kajenje, dolgotrajen stres in pomanjkanje redne, uravnotežene telesne aktivnosti.

Profimedia

Kakšni so simptomi

Simptomi se lahko razvijajo postopno, pogosto v obliki ponavljajočih se epizod bolečin v križu ali vratu, lahko pa se pojavijo tudi nenadno, na primer po nepravilnem gibu ali dvigu bremena. Začetni znaki vključujejo topo, globoko bolečino v prizadetem delu hrbtenice, boleče mišične krče in zmanjšano gibljivost. Bolečina se praviloma okrepi ob gibanju, kašljanju, kihanju ali daljšem sedenju.

Če zdrsnjena ploščica pritisne na živčno korenino, se pojavijo izrazitejši nevrološki simptomi. Ti vključujejo ostro, pekočo ali elektrizirajočo bolečino, ki se širi po poteku prizadetega živca, mravljinčenje, odrevenelost ali občutek zmanjšane zaznave v okončini.

Pri zdrsu v vratnem delu hrbtenice so prizadete rame, roke in prsti, pri zdrsu v ledvenem delu pa zadnjica, noge in stopala. Pojavi se lahko tudi oslabelost mišic, hitrejša utrudljivost ali zmanjšana moč v prizadeti okončini.

V redkih, a resnih primerih zdrsnjena medvretenčna ploščica pritisne neposredno na hrbtenjačo ali snop živcev v spodnjem delu hrbteničnega kanala. Takrat lahko pride do motenj nadzora nad odvajanjem vode in blata, zmanjšane občutljivosti v predelu presredka ter izrazite mišične oslabelosti, kar predstavlja nujno zdravstveno stanje.

Interier

Utrujenost in bolečine, morda je krivo ležišče. Preverite, kako ga izbrati

Kdaj k zdravniku

Prvi znak, ki bolnika običajno usmeri na pregled v ortopedsko ambulanto, je vztrajna bolečina, ki kljub uporabi protibolečinskih zdravil in prilagoditvi aktivnosti po štirih do šestih tednih ne izzveni. Pomembno je poudariti, da se velik delež simptomatskih diskus hernij v tem obdobju umiri s konzervativnim zdravljenjem, ki vključuje analgetike, protivnetna zdravila, fizioterapijo in prilagoditev obremenitev.

Bolečina, ki izrazito seva v nogo ali roko, praviloma kaže na večjo diskus hernijo in zahteva natančnejšo diagnostiko ter poglobljeno obravnavo. Pojav oslabljene mišične moči, hitro napredujočih nevroloških simptomov ali motenj pri odvajanju vode in blata pa predstavlja alarmni znak. V takšnih primerih je potreben nujen pregled pri ortopedu ali nevrokirurgu, praviloma v 24 urah, saj lahko pravočasno ukrepanje prepreči trajne nevrološke posledice.

Gibanje

Preprosta rešitev za celulit, težke noge in napihnjenost