Janša o reformah in širitvi Evropske unije, Srbiji postavili ultimat
V Tivtu v Črni Gori je danes potekal vrh EU-Zahodni Balkan. Udeležil se ga je tudi slovenski premier Janez Janša.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Voditelji evropskih držav so na srečanju zavzeli za pospešitev procesa širitve Evropske unije. »Širitev temelji na dosežkih. Vendar to ne pomeni, da mora biti proces počasen. Širitveni proces moramo napraviti hitrejši in bolj verodostojen,« je ob prihodu v Tivt poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
»Države kandidatke morajo svojim državljanom pojasniti koristi širitve,« je dejala von der Leyen. Enako morajo storiti tudi države članice. »To je strateška razsežnost procesa. Širitev pomeni več varnosti, več blaginje in močnejši položaj Evrope v svetu,« je poudarila. »Zdaj obstaja zagon. Ta zagon moramo spremeniti v gibanje, gibanje pa v članstvo,« je dodala.
Slovenija ostaja zagovornica širitve
V izjavi ob robu vrha je Janša poudaril, da Slovenija ostaja trdna zagovornica širitve EU, zlasti na države Zahodnega Balkana. Širitev je po njegovih besedah trenutno visoko na politični agendi EU, »vendar formalni postopki zaradi birokratskih omejitev in zahtevnih demokratičnih procesov napredujejo počasneje, kot bi si številni želeli«.
Premier je izpostavil pomen ustvarjanja konkretnih korakov integracije že pred polnopravnim članstvom držav kandidatk. Kot je dejal Janša, je treba prebivalcem teh držav dati občutek dejanske vključenosti v evropski prostor tudi pred zaključkom formalnih postopkov. Če EU ne bo dovolj odločno širila svojega vpliva in prisotnosti v regiji, bodo po njegovem mnenju nastali prostor zapolnile druge svetovne sile, kar bi lahko imelo negativne posledice za evropsko varnost in stabilnost.
Janša je še dejal, da mora Slovenija graditi in širiti mrežo prijateljskih držav ter razvijati uravnotežene diplomatske in gospodarske odnose z vsemi partnericami, s katerimi vzdržuje diplomatske stike. Ob tem je bil kritičen do nekaterih preteklih potez slovenske politike, ki so po njegovem mnenju škodovale medsebojnim odnosom.
Janša je ob robu srečanja opravil številne neformalne pogovore z evropskimi voditelji, med drugim s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, belgijskim premierjem Bartom de Weverjem in premierjem Malte Robertom Abelo, je sporočila vlada in dodala, da bo Slovenija v tem mandatu kredibilna članica Evropske unije.
Srbija med Rrusijo, Kitajsko in Evropo
Voditelji EU in držav članic so na današnjem vrhu, ki je minil brez sprejetja skupne izjave, kot rečeno potrdili zavezanost širitvenemu procesu EU. Kot vodilno kandidatko so znova izpostavili Črno goro, ki si prizadeva postati 28. članica unije do leta 2028, Srbijo pa pozvali k reformam ter uskladitvi zunanje in varnostne politike z evropsko.
Voditelji so po koncu vrha Srbiji tudi sporočili, da je njen napredek proti članstvu odvisen od izvedbe reform in uskladitve z evropsko zunanjo politiko, nemški kancler Friedrich Merz pa je poudaril, da se mora Beograd odločiti med Evropo, Rusijo in Kitajsko.
»Ni mogoče voditi politike nihanja med Rusijo, Kitajsko in Evropo,« je bil jasen. »Pot Srbije v EU je odprta, vendar se mora Srbija odločiti, na kateri strani stoji,« je dejal, ob tem pa dodal, da bo odgovor Evrope Srbija, če bo odgovor Srbije Evropa.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po srečanju potrdil, da je več držav vztrajalo pri vprašanju sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, ki jih Srbija še ni uvedla. »To so zahtevali od nas,« je dejal. Pogovore je ocenil kot pozitivne, kot najpomembnejšo pa izpostavil francosko-nemško pobudo za poenostavitev oziroma pospešitev širitvenega procesa.
»Mi to popolnoma podpiramo. To bo spremenilo dinamiko in energijo pristopnega procesa k EU. To pomeni, da lahko, ko nekaj dosežete, sedete za mizo,« je izjavil.
Nova pobuda, hitrejši pristop
Francija in Nemčija sta v četrtek predstavili pobudo, s katero želita širitvi EU dati nov zagon. Namenjena je postopnemu vključevanju držav kandidatk za članstvo v EU ter poenostavitvi oziroma pospešitvi širitvenega procesa, zlasti na države Zahodnega Balkana.
Nemški kancler Merz je danes pred začetkom vrha potrdil, da bo pobuda ena od tem srečanja. Po njegovih besedah ostaja odprtih še veliko vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti skupaj, vendar mora obstajati jasno zavedanje, da ta del Evrope v prihodnosti sodi v EU.
EU po njegovih besedah mora pokazati, da je sposobna in pripravljena na širitev. »Če v zadnjih 13 letih nismo sprejeli nobene nove članice, to kaže, da pomanjkljivosti niso le na strani držav kandidatk, temveč tudi na strani EU. Prav to želimo danes preseči,« je izjavil.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron se je pred začetkom vrha zavzel za novo metodologijo pristopanja, ki bi omogočila postopno prevzemanje pravnega reda EU v državah kandidatkah.
Vsi otroci za isto mizo
Albanski premier Edi Rama pa je pred začetkom poudaril, da bi EU morala zbrati dovolj politične volje in odločiti, da vse države regije posede za isto mizo, ob predpostavki, da vsaka izpolni potrebne pogoje.
»Otrokom vendar ne rečete, naj ostanejo pri sosedih, dokler ne boste pripravljeni, da pridejo jest za mizo, kajne? Potem eden od otrok spozna ruskega gangsterja v soseščini, drugi se navduši nad kitajskimi igračami in tako naprej. Zdaj je treba te otroke obdržati skupaj,« je dodal Rama.
V Tivat so prišli voditelji vseh šestih držav Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za članstvo v EU - Črne gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Severne Makedonije in Kosova.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
