Skoraj vsak tretji odrasli ima to bolezen jeter: odkrili 5 podtipov
Zamaščena jetra niso pri vseh enaka. Raziskovalci so odkrili pet podtipov bolezni, ki se razlikujejo po vzrokih in tveganju za zaplete.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Presnovno povezana zamaščenost jeter oziroma MASLD prizadene skoraj 30 odstotkov odraslih po svetu. Nova raziskava klinike Mayo pa kaže, da ne gre za eno samo obliko bolezni, temveč za pet biološko različnih podtipov, ki se med seboj razlikujejo po vzrokih, poteku in tveganju za resne zaplete, med drugim bolezni srca, odpoved jeter, raka jeter in potrebo po presaditvi.
Pet različnih podtipov
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Communications, je pokazala, da lahko MASLD nastane po različnih bioloških poteh. Pri nekaterih ljudeh je bolezen tesneje povezana z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 in drugimi presnovnimi dejavniki, pri drugih pa imajo pomembnejšo vlogo podedovane genetske značilnosti.
Raziskovalce so posebej pritegnili genetsko pogojeni podtipi. Ti so bili povezani z večjim tveganjem za napredovanje bolezni jeter tudi pri ljudeh, ki nimajo običajnih presnovnih dejavnikov tveganja. To pomeni, da odsotnost debelosti ali drugih značilnih dejavnikov še ne pomeni nujno majhnega tveganja za resnejšo obliko bolezni.
Pogosto brez simptomov
MASLD se razvije, ko se v jetrih kopiči preveč maščobe in je stanje povezano z vsaj enim presnovnim dejavnikom tveganja. Bolezen lahko dolgo poteka brez opaznih simptomov. Pri nekaterih ljudeh pa lahko sčasoma napreduje v vnetje, brazgotinjenje oziroma fibrozo in trajno poškodbo jeter. Napredovale oblike bolezni lahko vodijo v cirozo, raka jeter in v najtežjih primerih tudi potrebo po presaditvi.
Analizirali več kot 4.600 bolnikov
Da bi raziskovalci bolje razumeli razlike med bolniki, so povezali podatke genetskega sekvenciranja s podrobnimi zdravstvenimi podatki več kot 4.600 ljudi z MASLD. Med drugim so analizirali vrednosti jetrnih encimov, indeks telesne mase, količino maščob v krvi ter prisotnost sladkorne bolezni, depresije in spalne apneje.
S pomočjo računalniških modelov so nato prepoznali skupine bolnikov s podobnimi biološkimi in kliničnimi značilnostmi ter določili pet ločenih podtipov bolezni. Razlike niso bile zanemarljive. Nekateri podtipi so bili bolj povezani s presnovnimi težavami in boleznimi srca, pri drugih pa je bilo izrazitejše tveganje za napredovanje okvare jeter.
Pomembna tudi genetika
Posebej zanimiv je podtip, pri katerem bolniki niso imeli toliko običajnih presnovnih težav, vendar so imeli večje genetsko tveganje za bolezen jeter. Raziskava tako kaže, zakaj imajo lahko nekateri ljudje z na videz podobno diagnozo zelo različen potek bolezni.
Raziskovalci menijo, da bi razvrščanje bolnikov v posamezne podtipe v prihodnosti lahko omogočilo natančnejše napovedovanje tveganja ter bolj prilagojeno zdravljenje.
Ugotovili so tudi povezave nekaterih podtipov z drugimi zdravstvenimi težavami, med drugim s spalno apnejo in motnjami razpoloženja. Takšne povezave sicer ne pomenijo nujno, da bolezen jeter te težave neposredno povzroča. Avtorji bodo ugotovitve zdaj preverjali še na večjih in bolj raznolikih skupinah bolnikov ter raziskovali, ali se posamezni podtipi različno odzivajo na zdravljenje.
