Od blagajne do vrha 16-milijardnega trgovca Action: Hajir Hajji o Sloveniji
Action je odprl prvo trgovino v Sloveniji. Izvršna direktorica podjetja Hajir Hajji razkriva načrte za širitev, razlike v cenah, izkušnje z birokracijo in uporabo umetne inteligence.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred prvo slovensko trgovino Action se je v petek zjutraj, še pred odprtjem, vila dolga vrsta. Mednarodna trgovska veriga je 18. septembra v velenjski Velenjki začela poslovati tudi pri nas. Slovenija je tako postala šestnajsta država v njeni mreži, ki po besedah izvršne direktorice Hajir Hajji obsega 3511 trgovin in zaposluje več kot 85.000 ljudi.
Multinacionalka, ki prodaja predvsem neživilsko blago, je lani ustvarila 16 milijard evrov prihodkov. To je skoraj osemkrat toliko kot skupina Krka, ki je v istem letu dosegla približno 2,04 milijarde evrov. Samo leta 2025 je Action odprl 384 novih trgovin.
V Sloveniji za zdaj ne razkrivajo, kako veliko mrežo nameravajo zgraditi. Naslednja trgovina bo 1. oktobra odprla vrata v Mariboru, v podjetju pa so nam kot tretjo napovedali Novo Gorico.
Po neuradnih informacijah naj bi trgovini odprli tudi v Brežicah in Murski Soboti. Kako hitro bodo dodajali nove lokacije, bo odvisno tudi od zaposlovanja in usposabljanja ekip ter od tega, kaj bodo o slovenskem trgu izvedeli iz prvih trgovin.
S Hajir Hajji, izvršno direktorico podjetja Action, smo se ob odprtju pogovarjali o tem, kako multinacionalka presoja Slovenijo, zakaj se isti izdelek med državami razlikuje v ceni in kakšno vlogo pri poslovanju že ima umetna inteligenca.
Pogovor je potekal v angleščini in je preveden v slovenščino. Okvirčki vsebujejo novinarska pojasnila, dodana po intervjuju, in niso izjave sogovornice.
Je to vaš prvi obisk Slovenije?
Ne, mislim, da sem bila pred tem tukaj že trikrat. Preden vstopimo v novo državo, naša ekipa temeljito preuči trg. Nato nam predstavi ugotovitve in priporočila, mi pa se odpravimo na ogled po državi. V Sloveniji smo takšen ogled opravili dvakrat.
Po teh ogledih ste prvo trgovino odprli v Velenju. Kaj je pretehtalo pri izbiri te lokacije?
Vedno si hkrati ogledujemo več lokacij. Pri eni priprave potekajo hitreje, pri drugi počasneje. Velenjsko smo ocenili kot zelo primerno za prvo odprtje. Prostor je velik, svetel in kupcem omogoča preprosto nakupovanje.
To so sicer lastnosti, ki jih iščemo pri vseh novih trgovinah. Velenje v tem pogledu ni izjema, se nam je pa zdela ta trgovina dober začetek v Sloveniji.
Prostor je torej ustrezal. Kako pa je šlo s pripravami na odprtje? Je bilo v Sloveniji več birokratskih zapletov kot drugod?
Po tem, kar sem sama videla in izvedela od ekipe, smo se srečali z nekaj zahtevnejšimi postopki kot v drugih državah. Posamezni koraki so zato trajali nekoliko dlje.
Tak primer so evidence o izdelkih v trgovini, ki morajo biti pri vas precej podrobnejše.
Hkrati pa smo naleteli na veliko pripravljenost pomagati. Tako lastnik prostorov kot občina in drugi sodelujoči so nam pomagali razumeti zahteve in čim bolj tekoče izpeljati postopke.
Najbližjo izkušnjo imate s Hrvaške, kamor ste vstopili približno pol leta pred Slovenijo. Zakaj je bila prva na vrsti in kako vam tam kaže danes?
Pri širjenju upoštevamo tudi dobavno mrežo. Večina naših trgovin dobiva blago vsak dan, zato moramo nove lokacije povezati z oskrbo. Z vidika logistike je bilo smiselno najprej odpreti trgovine na Hrvaškem in nato v Sloveniji.
Hrvaška je za nas zelo uspešen trg. Zdaj imamo pet trgovin in skoraj 120 zaposlenih. Še naprej rastemo, kupci pa se vračajo.
Na Hrvaškem jih imate torej pet. Kako hitro želite širiti mrežo v Sloveniji? Koliko trgovin načrtujete do konca leta in koliko bi jih pri nas lahko imeli dolgoročno?
Najprej odpremo prvo trgovino, nato pripravljamo naslednje lokacije in jih skušamo odpirati čim hitreje. Vendar mora biti širitev obvladljiva. Potrebujemo dobre lokalne ekipe in ustrezno usposobljene ljudi. Vsaka država ima svoje posebnosti, zaposleni pa morajo spoznati tudi naš način dela.
Za končno število trgovin v Sloveniji je še prezgodaj. Z vsakim odprtjem se bomo učili, koliko trgovin je na posameznem območju potrebnih. Spremljali bomo, ali nova trgovina vpliva na obisk druge v bližini in koliko prostora za širitev še ostaja.
Okvirno oceno imamo, vendar jo ob razvoju mreže sproti prilagajamo. Tudi sicer odpiramo hitro. Lani smo imeli tedne, ko smo po Evropi odprli 23 ali 24 trgovin.
Državi povezujete tudi pri vodenju poslovanja. Zakaj administrativne naloge za Slovenijo opravljate na Hrvaškem?
Zaradi učinkovitosti. Obe državi vodi ista direktorica, skupna pisarna pa opravlja administrativne naloge. Želimo čim preprostejšo organizacijo. Naše vodilo je, da prihranke, ki jih tako dosežemo, prenesemo na kupce skozi cene in ponudbo.
Pri širjenju ste poudarili pomen lokalnih ekip. Kako težko je bilo pri nas najti zaposlene? Ali že pred vstopom preverite, koliko ljudi je na voljo za delo v trgovinah?
Seveda. Razmere na trgu dela so del raziskave, ki jo opravimo pred vstopom v državo. Doslej pa se še nismo odločili, da nekam ne bomo šli zaradi pomanjkanja delavcev.
Menim, da smo privlačen delodajalec. Danes zjutraj sem se pogovarjala z nekaj sodelavci, ki so se nam pridružili pred tremi meseci. Med uvajanjem so obiskali trgovine v drugih državah, da so spoznali naš način dela. Vprašala sem jih, kaj je drugače kot pri prejšnjih delodajalcih. Ena od sodelavk mi je povedala, da čuti več zagona in odgovornosti ter da se počuti del ekipe. Takšne odzive pogosto dobivamo.
Od kod prihaja prva slovenska ekipa? Ste zaposlene našli predvsem v Velenju in okolici?
Večina prihaja iz okolice. Kjer odpremo trgovino, skušamo zaposlovati ljudi iz lokalnega okolja. Ti bolje poznajo in razumejo kupce, obenem pa jim želimo olajšati vsakdan. Če se mora nekdo na delo vsak dan voziti eno uro, se upravičeno vprašaš, kako dolgo bo s takšno ureditvijo zadovoljen.
Pravite, da domačini bolje poznajo kupce. Koliko pa se jim prilagajate s ponudbo? Bodo slovenski kupci dobili kaj drugačnega kot v drugih državah?
Razlike so zelo majhne. Ponujamo približno 6000 različnih izdelkov v 14 skupinah in verjamemo, da je takšna ponudba zanimiva za kupce v vseh naših državah. Raziskave, ki jih opravljamo med kupci, kažejo, da pri nas nakupujejo ljudje različnih starosti, dohodkov in okolij. Pričakujemo, da bo podobno tudi v Sloveniji. Že danes sem med kupci videla tako mlajše kot starejše.
Vsak teden dodamo približno 150 novih izdelkov. Hkrati opažamo, da se vedno več ljudi pri nas najprej ustavi tudi po vsakdanje potrebščine. Čeprav prodajamo predvsem neživilsko blago, smo pri oskrbi organizirani podobno kot živilski trgovci. Dobavna mreža nam omogoča hitrost in prilagodljivost.
Veliko vlagamo tudi v kakovost izdelkov. Nizke cene lahko ponudi vsak. Kupci pa se vračajo, če izdelkom zaupajo in menijo, da je bil nakup vreden njihovega denarja. Ponujamo tudi čokolado s certifikatom pravične trgovine ter izdelke s certifikati za bombaž in les. Takšne izbire želimo kupcem omogočiti brez višjih cen.
Ob ogledu trgovine me je presenetilo tudi število živil, med njimi izdelkov vaših blagovnih znamk. Nameravate ta del ponudbe povečati?
Ne. Hrana je ena od 14 skupin izdelkov in ne načrtujemo, da bi njen delež povečali. Ponudba je precej uravnotežena, nobena skupina izrazito ne prevladuje. Sezonski izdelki imajo v določenem delu leta večjo vlogo, na primer pred božičem, potem pa se razmerja spet uravnotežijo.
Ponudba je med državami zelo podobna, cene pa niso povsod enake. Primerjali smo enake izdelke v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji. Od kod razlike?
Naše izhodišče je, da moramo pri vsakem izdelku ponuditi najnižjo ceno na posameznem trgu. Toda stroški se med državami razlikujejo. Stroškov dela v Avstriji ne morete enačiti s hrvaškimi, različne so tudi najemnine. To včasih upoštevamo pri cenah.
Poleg tega so izdelki različno obdavčeni oziroma obremenjeni z dajatvami.
V Belgiji imajo denimo dodatno dajatev za baterije, zato so tam dražje kot na Nizozemskem ali v Avstriji. Upoštevati moramo zakonodajo in stroške v posamezni državi.
Razlike skušamo čim bolj omejiti, pri nekaterih izdelkih pa vendarle obstajajo.
Pri cenah ima vlogo tudi nabava. Od kod dobivate izdelke: kolikšen del jih prihaja iz Evrope in kolikšen iz Azije?
Približno polovica prihaja z Daljnega vzhoda, približno polovica pa iz Evrope, kjer jih tudi proizvedejo.
Kaj se je spremenilo pri poceni spletnih pošiljkah
Od julija za spletne pošiljke iz držav zunaj EU v vrednosti do 150 evrov velja nova carinska ureditev. Kot pojasnjuje Furs, se začasna dajatev v višini treh evrov praviloma obračuna na posamezno vrsto izdelka v pošiljki.
Julijske carinske spremembe veljajo za poceni spletna naročila, ki se potrošnikom pošiljajo neposredno iz držav zunaj EU, med drugim tudi za nakupe prek platform, kot so Temu, Shein in AliExpress. So te spremembe kakorkoli opazno vplivale na vašo prodajo?
Ne opažamo večjega vpliva na prodajo. Ponudba teh spletnih trgovcev ni povsem enaka naši. Shein na primer prodaja predvsem oblačila. Tudi mi imamo tekstil, vendar je to samo ena od naših 14 skupin izdelkov. Pri tem se osredotočamo na osnovne kose, ne toliko na modo.
Cene so povezane tudi s tem, kako učinkovito deluje podjetje.
V drugih intervjujih ste govorili o uporabi umetne inteligence za zniževanje stroškov. Pri katerih nalogah vam že pomaga?
Ne gre samo za zniževanje stroškov. Umetno inteligenco gledamo z dveh strani. Prva je učinkovitost. Pri katerih opravilih imamo veliko dela in kje nam ga lahko olajša? Druga pa so spremembe v ravnanju kupcev, denimo pri tem, kako na spletu iščejo izdelke.
Pri trženju zato spremljamo, katere spletne kanale uporabljajo danes, kako bi se to lahko spremenilo v naslednjih dveh letih in kako se moramo temu prilagoditi.
Uporabljamo jo tudi pri nabavi. Pregledujemo celotno pot od izbire izdelka do njegovega prihoda v trgovino in iščemo korake, pri katerih nam lahko pomaga. Pomaga nam pri dopolnjevanju zalog v trgovinah in napovedovanju povpraševanja. Namen je tudi izboljšati kakovost dela.
Omenjate nabavo. Ali lahko umetna inteligenca trgovcu pomaga tudi pri odločitvi, katere izdelke sploh kupiti?
Lahko skrajša čas od trenutka, ko začneš razmišljati o izdelku, do trenutka, ko je na polici. To je pomembno za skoraj vsakega trgovca.
Koliko ji lahko prepustiš same nabavne odločitve, pa je odvisno od podjetja. Če si specializiran za določeno področje in natančno poznaš zahteve za izdelek, je to verjetno lažje.
Action ima zelo široko ponudbo. Pri posameznih skupinah se zato veliko opiramo na dobavitelje in veletrgovce, ki svoje področje podrobneje poznajo. Za nekatera podjetja pa verjamem, da lahko takšno odločanje s pomočjo umetne inteligence dobro deluje.
Kaj pa delo v trgovinah? Boste zaradi umetne inteligence tam potrebovali manj zaposlenih?
Ne. Poglejte, kaj ti zaposleni počnejo. Polnijo police, delajo na blagajnah in odgovarjajo na vprašanja kupcev. Vse to bomo potrebovali tudi v prihodnje.
To delo poznate tudi sami: v Actionu ste leta 1997 začeli v trgovini. Kaj se je od takrat najbolj spremenilo?
Kje naj začnem in kje končam? Takrat smo bili povsem nizozemsko podjetje z dvanajstimi trgovinami. Nismo imeli ne upravnih prostorov ne tovornjaka. Takrat veliko ljudi za Action sploh še ni slišalo. Danes poslujemo v šestnajstih državah.
Ravno prej sem eni od sodelavk pripovedovala, da sem morala takrat na blagajni vsako ceno vnesti ročno. Izdelkov še nismo skenirali.
Tudi samodejnega naročanja ni bilo. Zapisati si moral številke in naročilo oddati po telefonu. Kakšni dve leti pozneje smo dobili faks in naročali po njem.
Današnji zaposleni se ob teh zgodbah smejijo, ker si takšnega dela skoraj ne znajo več predstavljati.
Koliko stika s tem delom imate danes? Kdaj ste nazadnje tudi sami delali v trgovini?
Februarja sem en dan delala v trgovini. Govorim o delu, ne o obisku. Naslednji tak dan imam načrtovan konec novembra.
Pri nas velja, da vsak zaposleni v upravi vsako leto dela tudi v trgovini, običajno takrat, ko je največ dela. To velja v vseh državah.
V 29 letih ste prišli od naročanja po telefonu do umetne inteligence. Si lahko predstavljate, kje bo Action čez naslednjih 29 let?
To je zelo daleč. Ob vseh spremembah je danes za trgovca že dober petletni načrt dosežek. Samo pomislite na umetno inteligenco. Kdo ve, kakšna bo čez 29 let.
Prostor za rast vidim tako v državah, kjer že poslujemo, kot na novih trgih. Napovedali smo tudi prihod v Združene države, kar bo za nas velik korak na drugo celino.
Vse več gospodinjstev težko pride skozi mesec. Energija se draži, v nekaterih državah je inflacija visoka. Tu vidim priložnost za našo ponudbo. Upam pa tudi, da bomo čez nekaj let zaposlovali precej več ljudi in da bomo zanje še naprej dober delodajalec.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
