Posadite ga danes, zaslužili bodo vaši otroci
Katero drevo posaditi kot dolgoročno naložbo? Primerjamo hrast, oreh, divjo češnjo in gorski javor ter pojasnjujemo, kaj odloča o vrednosti lesa.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hrast, oreh, divja češnja ali gorski javor lahko nekoč dajo dragocen les, vendar najvišje vrednosti ne prinese nujno najdražja drevesna vrsta. Odločilni so primerno rastišče, kakovost sadike in desetletja pravilne nege.
Sajenje drevesa je ena redkih naložb, katere rezultata morda ne bomo uživali sami. Dobro izbrano in negovano drevo lahko čez več desetletij postane vir kakovostnega lesa, hkrati pa varuje tla, zadržuje vodo, skladišči ogljik in povečuje biotsko raznovrstnost. Toda drevesa ni smiselno izbrati samo po trenutni ceni lesa. Vrsta, ki na neprimernem zemljišču slabo raste, zboli ali razvije krivo deblo, bo vredna manj kot običajnejše drevo, ki mu rastišče ustreza.
Najboljša naložba je drevo, ki spada na rastišče
Pred izbiro preverite globino in sestavo tal, razpoložljivost vode, nadmorsko višino, osončenost, izpostavljenost vetru ter nevarnost pozebe in poletne suše. Pomemben je tudi namen zasaditve. Posamezno drevo ob hiši, manjši nasad na kmetijskem zemljišču in obnova gozda so trije različni projekti. Razlikujejo se dovoljene vrste, način sajenja, razdalje in potrebna nega. Podnebne spremembe izbiro dodatno zapletajo. Drevo, ki danes dobro uspeva na določenem območju, bo moralo prenesti tudi razmere čez 30, 50 ali 80 let. Zato stroka daje prednost rastišču prilagojenim vrstam in raznolikim sestojem.
Hrast je počasen, vendar zanesljiv
Dob in graden sta med najbolj prepoznavnimi drevesnimi vrstami za dolgoročno pridelavo kakovostnega lesa. Hrastovina je trajna, trdna in iskana v pohištveni industriji, gradbeništvu, notranjem oblikovanju ter sodarstvu. Toda hrast zahteva potrpežljivost. Do kakovostnega debla vodi več generacij nege, pravočasnega redčenja in odstranjevanja poškodovanih ali slabo oblikovanih dreves. Dob bolje prenaša globlja in bolj vlažna tla, medtem ko graden praviloma uspeva na nekoliko bolj suhih in toplih legah. Izbira med njima zato ne sme temeljiti samo na pričakovani ceni lesa.
Preberite tudi:
Oreh lahko doseže visoko vrednost
Orehovina sodi med cenjene pohištvene vrste. Posebej zanimiva so ravna debla brez večjih grč, poškodb in nepravilnosti, saj jih je mogoče uporabiti za kakovostno pohištvo in furnir. Navadni oreh najbolje uspeva na globokih, rodovitnih in dobro odcednih tleh. Potrebuje dovolj svetlobe in prostora, občutljiv pa je lahko na zastajanje vode, močno pozebo ter poškodbe debla. Pri orehu ni dovolj, da sadiko posadite in nanjo pozabite. Za razvoj ravnega, kakovostnega debla sta pomembna zgodnje oblikovanje krošnje in strokovno obrezovanje. Napačen rez lahko zmanjša prihodnjo vrednost lesa.
Divja češnja raste hitreje, a potrebuje nego
Divja češnja je zanimiva za lastnike, ki želijo dragocen les v nekoliko krajšem obdobju kot pri hrastu. Njen topel, rdečkasto rjav les je cenjen za pohištvo, furnir in notranjo opremo. Dobro uspeva na globljih, svežih in odcednih tleh. Potrebuje dovolj svetlobe, za kakovostno deblo pa jo je treba že v mladosti pravilno usmerjati. Če ima veliko nizkih vej, razcepljen vrh ali poškodovano skorjo, njena vrednost hitro pade. Divja češnja je zato primerna predvsem za lastnika, ki je pripravljen zasaditev redno spremljati.
Gorski javor je lahko zelo dragocen
Gorski javor se uvršča med plemenite listavce. Njegov svetel les se uporablja za kakovostno pohištvo, notranjo opremo in glasbila, izjemno lepo oblikovani primerki pa lahko dosežejo visoke cene. Ustrezajo mu sveža, globoka in s hranili bogata tla. Na vročih, izrazito suhih legah je lahko zaradi spreminjajočega se podnebja bolj tvegan izbor. Tudi pri javorju je tržna vrednost odvisna predvsem od kakovosti debla. Samo ime drevesne vrste še ne zagotavlja zaslužka.
Ne stavite vsega na eno vrsto
Nasad ene same vrste je bolj izpostavljen suši, boleznim, škodljivcem in drugim ujmam. Za dolgoročno odpornost je praviloma varnejša mešanica dreves, izbranih glede na značilnosti posameznega zemljišča. Na primernem rastišču lahko denimo kombinirate hrast z divjo češnjo, javorjem, lipo ali drugimi spremljevalnimi vrstami. Nekatera drevesa bodo prinesla kakovosten les, druga pa bodo izboljševala tla, varovala glavno drevesno vrsto in povečevala odpornost celotnega sestoja. Takšna zasaditev je manj podobna hitri plantažni naložbi, vendar ima več možnosti, da bo uspešna tudi v nepredvidljivih razmerah prihodnjih desetletij.
Brez nege tudi draga sadika ne bo naložba
Mlada drevesa je treba v prvih letih varovati pred divjadjo, košnjo, sušo in poškodbami. Pozneje sledijo oblikovanje debla, redčenje ter odstranjevanje konkurenčnih ali poškodovanih dreves. Pomembna je tudi sledljivost sadik. Kakovosten in rastišču prilagojen gozdni reprodukcijski material ima več možnosti za uspevanje kot sadika neznanega izvora. Če nameravate saditi v gozdu, se pred nakupom sadik obrnite na pristojnega revirnega gozdarja. Obnova gozda mora biti načrtovana strokovno in skladno z gozdnogospodarskimi usmeritvami; samovoljno sajenje izbrane vrste ni primerna pot.
Drevo je več kot prihodnja cena lesa
Če iščete eno samo priporočilo, ga ni. Na toplih in rodovitnih tleh je lahko zanimiv oreh, na ustreznih gozdnih rastiščih hrast, na svežih legah pa divja češnja ali gorski javor. Prava naložba je kombinacija primerne vrste, dobrega sadilnega materiala, strokovne nege in potrpežljivosti. V najboljšem primeru prihodnjim generacijam ne boste zapustili samo dragocenega lesa, temveč zdrav in odporen gozd.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
