Trump razglasil "uresničitev sanj": ZDA bodo na Grenlandiji "za vedno"
Trump govori o »trajnem nadzoru« nad varnostjo Grenlandije. København odgovarja, da dogovor priznava dansko suverenost in grenlandsko samoodločbo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zvečer sporočil, da so Združene države, Danska in Grenlandija dosegle dogovor o prihodnji varnosti največjega otoka na svetu. Washington naj bi po njem dobil trajne pravice do vojaške prisotnosti, uporabe oporišč in preletov, hkrati pa naj bi dogovor ameriškim nasprotnikom preprečil postavljanje vojaških baz in nekatere občutljive naložbe na Grenlandiji.
Trump je dogovor predstavil precej širše. Na svojem omrežju Truth Social je zapisal, da bodo imele ZDA »za vedno« možnost storiti vse, kar je potrebno za obrambo Grenlandije in Združenih držav.
V ločeni objavi je govoril celo o »trajnem nadzoru nad varnostjo in vsemi drugimi potrebami« Grenlandije. Kaj naj bi izraz »vse druge potrebe« pomenil v praksi, ni pojasnil.
Prav tu pa je pomembna razlika med Trumpovo predstavitvijo in besedami oblasti v Københavnu in Nuuku.
Otok ostaja grenlandski
Danska premierka Mette Frederiksen dogovora ni predstavila kot prenos nadzora nad Grenlandijo. Njena vlada je sporočila, da sporazum priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe.
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da dogovor priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem sodelovanju.
To pomeni, da sporazum vsaj po doslej objavljenih informacijah ne uresničuje Trumpove stare zahteve, da bi ZDA Grenlandijo dobile ali kupile. Reuters ugotavlja, da dogovor ostaja precej daleč od ameriškega prevzema otoka, hkrati pa Washingtonu omogoča precejšnjo okrepitev vojaške prisotnosti.
Trump je po vrnitvi v Belo hišo večkrat trdil, da ZDA Grenlandijo potrebujejo zaradi nacionalne varnosti, pri tem pa ni izključeval niti uporabe sile. Danska in grenlandska vlada sta takšne zahteve zavračali in poudarjali, da otok ni naprodaj.
Novi dogovor zato ponuja drugačno rešitev. Grenlandija ostane del Kraljevine Danske, ZDA pa dobijo širša in predvsem dolgoročno zagotovljena varnostna upravičenja.
Američani so tam že desetletja
Ameriška vojaška navzočnost na Grenlandiji sicer ni nič novega. Državi sta obrambni sporazum podpisali že leta 1951, Washington pa ima zaradi njega že zdaj zelo široke pravice do uporabe vojaških objektov in preletov.
Na severozahodu otoka deluje ameriška vesoljska baza Pituffik, pomembna za zgodnje zaznavanje raket, protiraketno obrambo in spremljanje dogajanja v vesolju.
Zato bo eno ključnih vprašanj, kaj novi sporazum Američanom dejansko omogoča, česar dosedanji ni.
Po navedbah predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva, ki ga citira Reuters, bi ZDA dobile trajne pravice do dostopa, baz in preletov. Dogovor naj bi veljal tudi v primeru, če bi Grenlandija nekoč postala neodvisna država.
Hkrati naj državam zunaj zveze Nato ne bi dovoljeval gradnje vojaških baz na otoku. Tudi nekatere za varnost občutljive naložbe naj bi bile dovoljene le ZDA in njihovim zaveznicam. Katere naložbe bi spadale v to kategorijo, ameriška stran za zdaj ni pojasnila.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pomen dogovora opisal še širše. Po njegovih besedah bo Grenlandija »za vedno« del strateškega obrambnega območja Severne Amerike, iz katerega bodo izključeni ameriški nasprotniki.
V praksi gre predvsem za Kitajsko in Rusijo. Trump je prav njuno vse večjo prisotnost in zanimanje za Arktiko uporabljal kot enega glavnih argumentov za močnejši ameriški položaj na Grenlandiji. Po podatkih, ki jih je Associated Press dobil od ameriškega zunanjega ministrstva, naj bi novi režim zagotavljal, da niti Kitajska niti Rusija na Grenlandiji ne bosta mogli vzpostaviti vojaške baze.
Koliko več ameriške vojske bo prišlo, še ni znano
Trump je že napovedal začetek razvoja večje ameriške vojaške prisotnosti na otoku. Toda Reuters opozarja, da trenutno ni jasno niti to, ali bodo ZDA zgradile nova oporišča. Prav tako javnosti še niso predstavili celotnega besedila sporazuma.
Tudi izraz »dogovor« je treba za zdaj razumeti nekoliko previdno. Danska vlada je v petek sporočila, da naj bi ZDA, Danska in Grenlandija sporazum podpisale prihodnji teden ob robu Generalne skupščine Združenih narodov. Nato bodo morale izvesti še potrebne parlamentarne postopke, preden bo lahko začel veljati.
Zgodba, ki jo je Trump razglasil za »uresničitev sanj« Združenih držav, zato še nima vseh odgovorov.
Jasna pa je osnovna zamenjava, ki jo nakazujejo doslej objavljene informacije. Washington ne dobi Grenlandije, dobi pa dolgoročno zagotovljen prostor za bistveno večjo ameriško vojaško vlogo na otoku.
Grenlandija in Danska na drugi strani ohranjata suverenost, ki je bila v preteklih mesecih jedro njunega spora s Trumpom.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
