Kaj se lahko zgodi z jetri, če vsak dan jeste paradižnik
Udeleženci raziskave so šest tednov vsak dan jedli paradižnik in paradižnikovo omako. Raziskovalci so nato pri njihovih jetrih opazili pomembno razliko.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Z metabolično disfunkcijo povezana zamaščenost jeter (MASLD) je ena najpogostejših kroničnih bolezni jeter na svetu in prizadene približno 30 odstotkov odraslih. V zahodni Evropi naj bi jo imela približno četrtina odraslega prebivalstva.
Za bolezen je značilno prekomerno kopičenje maščobe v jetrih, tesno pa je povezana z debelostjo, inzulinsko rezistenco, sladkorno boleznijo tipa 2 in povečanim srčno-žilnim ter presnovnim tveganjem. Če bolezni ne odkrijemo in ustrezno obravnavamo, lahko napreduje v resnejše bolezni jeter, vključno s cirozo in rakom jeter.
Pri obvladovanju MASLD ima pomembno vlogo življenjski slog, predvsem prehrana. Mediteranski način prehranjevanja povezujejo z manjšo količino maščobe v jetrih in ugodnejšimi presnovnimi kazalniki.
Nova raziskava pa se je osredotočila na eno najbolj značilnih živil mediteranske prehrane – paradižnik. Rezultati kažejo, da bi njegovo vsakodnevno uživanje lahko zmanjšalo količino maščobe v jetrih pri ljudeh z MASLD, in to tudi brez pomembnega zmanjšanja telesne teže.
Vsak dan paradižnik in paradižnikova omaka
V raziskavi, ki je bila izvedena v raziskovalnem centru v Italiji, je bilo vključenih 79 odraslih, starih od 18 do 65 let, z diagnosticirano MASLD. Njihov indeks telesne mase (ITM) je znašal največ 30 kg/m², zato so bili med udeleženci ljudje z normalno ali čezmerno telesno težo.
Pri vseh so na začetku raziskave z metodo, ki temelji na ultrazvočni tehnologiji, izmerili količino maščobe v jetrih. Udeležence so nato naključno razdelili v dve skupini. Prva je šest tednov vsak dan zaužila 200 gramov svežega paradižnika, kar je približno en velik ali dva srednje velika paradižnika, ter 50 gramov paradižnikove omake oziroma približno tri do štiri jedilne žlice.
Kontrolna skupina se je v istem obdobju prehranjevala brez paradižnika. Vsi sodelujoči so prejeli enaka prehranska priporočila ter navodilo, naj ohranijo svoje običajne življenjske navade in raven telesne dejavnosti.
Raziskovalci so na začetku in po šestih tednih ocenili količino maščobe v jetrih in telesno sestavo. Spremljali so tudi togost jeter, jetrne encime, raven glukoze v krvi, maščobe v krvi in kazalnike vnetja.
Maščoba v jetrih se je zmanjšala
Po šestih tednih se je količina maščobe v jetrih zmanjšala v obeh skupinah, vendar je bilo izboljšanje izrazitejše pri ljudeh, ki so vsak dan uživali paradižnik. Mediana zmanjšanja vrednosti CAP, kazalnika količine maščobe v jetrih, je v skupini s paradižnikom znašala 35 dB/m, v kontrolni skupini pa 18 dB/m. Statistična analiza je pokazala pomembno razliko med skupinama.
Še posebej zanimivo je, da se je količina maščobe v jetrih zmanjšala brez pomembnih sprememb telesne teže, indeksa telesne mase, obsega pasu ali deleža telesne maščobe. Med skupinama ob koncu raziskave prav tako niso ugotovili pomembnih razlik v vrednostih jetrnih encimov, glukoze v krvi, maščob v krvi ali kazalnikih vnetja.
Rezultati tako nakazujejo, da opaženega učinka ni mogoče preprosto pripisati hujšanju ali splošnemu izboljšanju presnovnega zdravja.
Zakaj bi lahko pomagal prav paradižnik?
Paradižnik je med drugim bogat z likopenom, antioksidantom, ki bi lahko prispeval k zmanjševanju oksidativnega stresa in kopičenja maščobe v jetrih. Vendar raziskava ni dokazovala, da je za opaženi učinek odgovoren izključno likopen, zato bodo za pojasnitev mehanizma potrebne dodatne raziskave.
Količina paradižnika, ki so jo uživali sodelujoči, sicer ni bila velika: približno en velik svež paradižnik in tri do štiri jedilne žlice paradižnikove omake na dan. Paradižnik lahko preprosto vključimo v vsakodnevno prehrano, svežega v solate in sendviče, kuhanega pa v juhe, enolončnice, testenine in domače omake.
Rezultati so obetavni, vendar ima raziskava omejitve
Avtorji opozarjajo, da ugotovitev še ne moremo razumeti kot dokaz, da paradižnik zdravi zamaščena jetra. Raziskava je bila izvedena v enem centru, vključevala je le 79 ljudi in trajala šest tednov. Udeleženci so tudi vedeli, v katero skupino so bili razporejeni, zato ni mogoče povsem izključiti drugih sprememb njihovega vedenja.
Poleg tega so sodelovali le ljudje z normalno ali čezmerno telesno težo, ne pa tudi osebe z debelostjo. Raziskava zaradi kratkega trajanja prav tako ne more odgovoriti na vprašanje, ali bi se zmanjšanje količine maščobe v jetrih ohranilo dolgoročno oziroma ali bi lahko vplivalo na tveganje za napredovanje bolezni.
Kaj to pomeni za ljudi z zamaščenimi jetri?
Zmanjševanje količine maščobe v jetrih je pomemben del obvladovanja MASLD, saj lahko dolgotrajno kopičenje maščobe spremljajo vnetje, brazgotinjenje in postopno slabšanje delovanja jeter.
Paradižnik je lahko del zdravega načina prehranjevanja, ne more pa nadomestiti zdravljenja ali drugih sprememb življenjskega sloga. Pri MASLD imajo pomembno vlogo uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in po potrebi zmanjšanje telesne teže.
Mediteranski način prehranjevanja je pri ljudeh z MASLD ena izmed pogosto priporočenih prehranskih usmeritev. Kdor ima diagnosticirano zamaščenost jeter, naj se o ustreznih spremembah prehrane in zdravljenju posvetuje z zdravnikom oziroma ustrezno usposobljenim strokovnjakom za prehrano.
Preberite še:
