Evropa ugotavlja, da za novo vojskovanje nima dovolj dobrega odgovora
Latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs opozarja, da Evropa in Nato ne dohajata razvoja zračnega in protidronskega bojevanja, ki ga kaže vojna v Ukrajini.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropske države namenjajo obrambi vse več denarja, vojna v Ukrajini pa odpira težavo, ki je ni mogoče rešiti zgolj z večjimi proračuni. Orožje se namreč spreminja hitreje, kot ga je mogoče naročiti, izdelati in vključiti v vojske.
Na to je opozoril latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs. Za Guardian je dejal, da razvoj vojskovanja z droni v Ukrajini poteka z »bliskovito hitrostjo« in da imajo resne težave z zračno, protidronsko in protibalistično obrambo tako evropske države kot Nato.
Droni se spreminjajo hitreje kot obramba
Ukrajina je proti počasnejšim ruskim dronom tipa Shahed postopoma razvila razmeroma učinkovito kombinacijo elektronskega motenja, mobilnih skupin in poceni prestreznih dronov. Rusija pa je odgovorila z novo generacijo hitrejših brezpilotnikov.
Po podatkih ukrajinske vojske, ki jih je pridobil Reuters, je Rusija junija izstrelila približno 450 dronov s hitrostjo med 240 in 500 kilometri na uro, avgusta pa že okoli 2850. Ruska proizvodnja naj bi dosegala približno 3000 takšnih naprav na mesec.
To spreminja tudi način obrambe. Prestreznik, ki brez težav dohiti običajni Shahed, pri bistveno hitrejšem dronu ni več dovolj. Ukrajina je zato že prisiljena razvijati nove rešitve, čeprav so bile prejšnje še pred kratkim učinkovite.
Sestreliti poceni dron z drago raketo
Druga težava je cena.
Napredni sistemi zračne obrambe lahko drone sestrelijo, vendar postane takšna obramba ob množičnih napadih hitro nevzdržna. Evropske vojske zato iščejo cenejše prestreznike, ki bi jih bilo mogoče izdelovati in uporabljati v velikih količinah.
Reuters je poročal, da bi lahko množični ruski napad obsegal tudi več sto dronov v eni noči. Če bi jih sestreljevali predvsem s klasičnimi raketami, bi stroški obrambe lahko znašali več milijard dolarjev.
Ukrajina zato uporablja več obrambnih plasti. Cenejše cilje skuša ustaviti z mitraljezi, elektronskim bojevanjem in prestreznimi droni, najdražje rakete pa prihrani za balistične in druge zahtevnejše grožnje.
Patriot je učinkovit, raket pa ni neomejeno
Rinkēvičs je posebej opozoril tudi na sistem Patriot. Gre za enega najzmogljivejših sistemov za obrambo pred raketami in letali, vendar njegova učinkovitost ni pomembna, če prestreznih raket ni dovolj.
Guardian navaja, da imajo ZDA in evropske zaveznice omejene zaloge nekaterih ključnih prestreznikov, proizvodnjo pa je težko hitro povečati. Rinkēvičs je povedal, da potekajo pogovori tudi o večji proizvodnji v Evropi in Ukrajini.
Prav zato se evropska obrambna industrija vse bolj usmerja v cenejše sisteme, ki Patriota ne bi nadomestili, temveč bi preprečili, da bi dragocene rakete porabljali za bistveno cenejše drone.
Nato namenja milijarde
Da problem ni omejen na države ob ruski meji, kažejo tudi načrti Nata. Zavezništvo je julija napovedalo več kot 40 milijard dolarjev naložb v zmogljivosti za boj proti dronom v prihodnjih petih letih ter povečanje števila usposobljenih operaterjev brezpilotnih sistemov.
Nato je ob tem priznal, da so droni temeljito spremenili značaj sodobnega vojskovanja.
Evropske države zato vse bolj ugotavljajo, da pri zračni obrambi ni pomembna samo kakovost posameznega sistema.
Odločilni postajajo tudi število prestreznikov, njihova cena, hitrost proizvodnje in sposobnost, da se obramba prilagaja skoraj tako hitro kot orožje na drugi strani.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
