Sindrom zlomljenega srca res obstaja
Izraz »zlomljeno srce« pogosto povezujemo s čustveno bolečino, a medicina potrjuje, da gre lahko za resnično bolezensko stanje.
Sindrom zlomljenega srca, strokovno imenovan stresna kardiomiopatija ali takotsubo sindrom, je nenadna in prehodna oslabelost srčne mišice.
Pojavi se kmalu po nenadnem in intenzivnem čustvenem ali telesnem stresu. Najpogosteje se kaže z bolečino v prsih in težkim dihanjem, zato ga mnogi sprva zamenjajo za srčni infarkt.
Ko stres oslabi srce
Nenaden telesni ali čustveni pretres lahko pri nekaterih ljudeh sproži močno reakcijo srca. Gre za dogodke, ki telo presenetijo in preobremenijo – lahko so boleči, strašljivi ali povsem nepričakovani.
Med najpogostejšimi sprožilci so izguba bližnje osebe, konec razmerja, razhod ali ločitev, huda osebna zavrnitev, pa tudi nenadni šoki, kot so slabe ali celo izjemno dobre novice. V takšnih trenutkih telo v zelo kratkem času sproži burno stresno reakcijo, ki lahko vpliva tudi na delovanje srca.
Ime takotsubo kardiomiopatija je sindrom dobil iz japonske besede takotsubo oziroma past za hobotnico. Oblika levega prekata je ob koncu stisa srca (sistole) namreč podobna obliki posebnih posod, ki so jih ribiči na Japonskem uporabljali pri lovljenju hobotnic.
Kakšni so simptomi?
Sindrom zlomljenega srca se običajno kaže z nenadno bolečino v prsih, težkim dihanjem, občutkom razbijanja srca, vrtoglavico in izrazitim potenjem. Ker so simptomi zelo podobni srčnemu infarktu, se stanje pogosto sprva obravnava kot nujno srčno obolenje. Kljub podobnosti pa ne gre za isto bolezen.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da ob izjemnem stresu telo v krvni obtok sprosti velike količine stresnih hormonov, predvsem adrenalina. Ta lahko začasno zmoti normalno delovanje srčne mišice – bodisi z vplivom na drobne žile, ki oskrbujejo srce s krvjo, bodisi z neposrednim delovanjem na srčne celice. Posledica je prehodna oslabelost srca, ki v večini primerov ni trajna.
Sindrom zlomljenega srca ali srčni infarkt?
Pri večini obolelih se delovanje srca postopoma povrne v normalno stanje v nekaj tednih. Kljub temu sindrom ni povsem nedolžen, saj lahko v redkih primerih povzroči zaplete, kot so huda oslabelost srčne mišice, motnje srčnega ritma ali nizek krvni tlak. Ob pravočasni diagnozi in ustreznem zdravljenju pa je izid običajno dober, smrtni primeri pa so zelo redki.
Za razliko od srčnega infarkta sindrom zlomljenega srca ne nastane zaradi zamašitve koronarnih arterij. Žile, ki oskrbujejo srce, so pri večini bolnikov prehodne, brez strdkov, zato se srčna mišica po umiritvi stresa lahko v celoti obnovi.
Kdo je bolj nagnjen sindromu?
Raziskave kažejo, da so sindromu najbolj izpostavljene ženske po menopavzi, ali osebe starejše od 50 let. Tveganje se s starostjo povečuje, kar strokovnjaki povezujejo z upadom estrogena, hormona, ki ima zaščitno vlogo pri odzivu srca na stres. Povečano tveganje imajo tudi osebe z anksioznimi motnjami, depresijo ali nekaterimi nevrološkimi boleznimi (možganska kap, epilepsija).
Čeprav sindroma ni mogoče zanesljivo preprečiti, lahko boljše obvladovanje stresa zmanjša verjetnost hujših telesnih odzivov. Pri tem pomagajo sprostitvene tehnike, kot so meditacija, dihalne vaje, čuječnost, zmerna telesna aktivnost ter skrb za zdrave življenjske navade in podporne odnose.
Izraz »zlomljeno srce« pogosto uporabljamo v čustvenem smislu, gre pa pri tem sindromu za resnično zdravstveno stanje. Ker so simptomi zelo podobni srčnemu infarktu, se nikoli ne poskušajte diagnosticirati sami – vedno poiščite nujno zdravniško pomoč.
