Profimedia

Nedavna študija je pokazala, da je rutinsko delo z malo duševne in kognitivne stimulacije v 30., 40., 50. in 60. letih povezano s 66 % večjim tveganjem blage kognitivne okvare in 37 % večjim tveganjem za demenco po 70. letu starosti.

»Ugotavljamo, da delovno mesto, ki zahteva bolj zapleteno razmišljanje, ohranja spomin in sposobnost razmišljanja v starosti,« je povedala glavna avtorica dr. Trine Edwin, raziskovalka v univerzitetni bolnišnici Oslo na Norveškem.

»Delovno mesto je zelo pomembno pri spodbujanju kognitivnega zdravja.« Leta, preživeta v šoli, so sicer pomagala zmanjšati negativni vpliv ponavljajočega se dela v službi, vendar ne v celoti, razlaga Edwinova. Obiskovanje fakultete je na primer zmanjšalo negativni vpliv ponavljajoče se službe za približno 60 %, ni pa popolnoma izničilo tveganja.

»Ostati aktivno vključen v življenje, ohranjati občutek koristnosti, se učiti novih stvari in ostati družbeno aktiven so močna orodja za zaščito pred kognitivnim upadom, ko se staramo,« je dodal dr. Richard Isaacson, direktor raziskave na Inštitutu za nevrodegenerativne bolezni na Floridi.

»Podobno ta študija kaže, da lahko kognitivno zahtevnejše delo močno koristi v boju proti demenci,« je dejal Isaacson, ki ni bil vključen v novo študijo. »Tako kot s telesno vadbo vplivamo na rast in vzdrževanje mišic, se zdi, da vadba naših možganov prek bolj privlačnih delovnih nalog in stalnih kolegialnih interakcij pomaga preprečiti demenco.«

Rutinska dela se ponavljajo

Študija, objavljena v Neurology, reviji Ameriške akademije za nevrologijo, je analizirala podatke o zdravju in poklicu sedem tisoč Norvežanov, ki so jih spremljali od njihovega 30. leta do upokojitve v 60. letu.

profimedia

»Številne druge študije na to temo so proučevale najnovejša delovna mesta, ki jih imajo ljudje,« je dejal Edwin, »toda zaradi nacionalne baze podatkov, ki jo imamo na Norveškem, smo lahko sledili ljudem skozi večino njihovega življenja.«

Za analizo je Edwinova z ekipo kategorizirala kognitivno zahtevnost 305 poklicev na Norveškem. Rutinska dela, ki niso bila razvrščena kot »kognitivno zahtevna«, so pogosto vključevala ponavljajoče se ročne in mentalne naloge, kot je značilno za tovarniško delo in knjigovodstvo.

»Rutinska delovna mesta v našem vzorcu so vključevala gospodinjske pomočnice, skrbnike, gradbene delavce in poštarje,« je razložila Edwinova.

Preberite tudi:

• Kako v tednu dni preprosto do močnejšega uma
• 11 navad, ki disciplinirane ljudi vodijo do uspeha
• Zmanjšuje tveganje za nastanek krvnih strdkov in demence

Kognitivno zahtevnejša dela niso temeljila na rutinskih opravilih, čeprav je bilo včasih potrebno ponavljanje. Dnevne obveznosti so pogosteje vključevale kreativno razmišljanje, analiziranje informacij, reševanje problemov ter razlaganje idej in informacij drugim. Spodbujajoče delujejo tudi medosebne veščine, kot je inštruiranje ali motiviranje drugih.

»V tej skupini so bili pravniki, zdravniki, računovodje, tehnični inženirji in ljudje v javnih službah, predvsem pa vsi, ki so poučevali,« je pojasnila Edwinova, »učitelji imajo veliko interakcij z učenci in starši ter morajo razlagati in analizirati informacije. Delo ni tako rutinsko usmerjeno.«

profimedia

Če nečesa ne uporabljaš, se izgubi

Veliko ljudi v študiji je med delovnim življenjem ostalo na delovnih mestih z enako stopnjo zahtevnosti. Ta doslednost je raziskovalcem omogočila proučevanje vpliva vrste zaposlitve skozi čas. Študija pa ni mogla pojasniti razlik v dolžnostih znotraj določene kategorije delovnega mesta. »Kot pravijo, če nečesa ne uporabljaš, se izgubi. Podobno velja za kognitivno angažiranost skozi celotno življenjsko dobo,« je dejal Isaacson.

»Lahko špekuliramo, da bi ljudem s tveganjem za Alzheimerjevo bolezen koristilo izkoristiti priložnosti za poklicno napredovanje, se naučiti novih delovnih nalog in izpopolnjevati svoje veščine pri delu, a šele nadaljnje študije bodo pomagale pojasniti, katere posebne dejavnosti najbolj koristijo zdravju možganov,« je dodal.

Pomembni dejavniki za preprečevanje kognitivnega upada so: zdrav življenjski slog, ki vpliva tudi na možgane, recimo uživanje sredozemske prehrane, omejevanje alkohola in prenehanje kajenja, spremljanje dejavnikov tveganja za ožilje, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in visok holesterol, redno ocenjevanje in zdravljenje izgube sluha in vida, ves čas dovolj spanja in obvladovanje stresa … je sklenil.