Jure Klobčar / MPA

Podprli so ga poslanci koalicijskih Svobode in SD ter del opozicijskih SDS in NSi. Besedilo so sicer tudi danes spremenili z več dopolnili, ki so jih sprejeli na predlog poslancev Svobode in SD.

Zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar. Posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. Med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, saj bo lahko med drugim uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje, če je ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo.

Kaj prinaša novi zakon?

Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete ipd., določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.

Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna tudi za odreditev racije.

Predlog vlade

Šutarjev zakon: Vsi ukrepi in posegi na enem mestu

Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.

Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.

Brezplačna pravna pomoč ne bo več dodeljena tistemu prekrškarju, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel tako pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan za krivega, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti.

Sprejeti predlog se od prvotnega vladnega razlikuje, saj ga je že v petek precej preoblikoval pristojni odbor DZ. Z danes sprejetimi dopolnili pa so med drugim iz zakona črtali časovno omejitev uporabe nekaterih določb na tri oz. eno leto ter namesto tega določili, da veljajo do ureditve v sistemski zakonodaji. Kot je dejala Andreja Živic (Svoboda), je zadnja verzija zakona bistveno bolj prečiščena in strokovno popravljena.

Poslanci Svobode so na seji poudarjali, da ne gre za zakon proti katerikoli skupnosti, ampak za zakon proti kriminalcem in nasilju. Po besedah Lenarta Žavbija se z njim ureja nekatera vprašanja, ki so bila dolgo spregledana.

Situacija na območju jugovzhodne Slovenije se ni pojavila v zadnjih treh letih, ampak se opozorila, da je treba izboljšati razmere, vrstijo že ves čas obstoja naše države, je opozoril Dean Premik. Po besedah Andreje Rajbenšu je zakon dokaz, da vlada sliši prebivalce jugovzhodne Slovenije in razume njihove probleme.

· Kdo je bil Aleš Šutar

Tragedija vzela očeta: Aleš Šutar, gostinec in DJ

"Če ne bi ukrepali, bi bilo narobe. Zdaj, ko ukrepamo, ko popravljamo sistem, ki očitno ni več zmožen obvladovati najhujših oblik nasilja, pa se, seveda pričakovano, oglašajo nasprotniki zakona," je ugotavljala Sandra Gazinkovski. Dodala je, da razume strah Levice, da se gre preveč v smer represije, a da smo danes v realnosti, kjer je določena stopnja represije seveda nujna zaradi zaščite žrtev.

V koalicijski Levici so namreč v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali, da v nadaljnjem postopku ne bodo sodelovali. V poslanski skupini nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov pa so bili proti zakonu.

Tudi v SD so predlog zakona podprli. Predrag Baković (SD) pa ga je pospremil z besedo "končno". Veseli ga, da so končno opredelili problem in se končno iščejo rešitve. Zadovoljen pa je, da so vključeni tudi predlogi in pobude, ki jih je sam skozi leta nizal raznim vladam.

Opozicija vladi očita, da je ukrepala prepozno

Medtem so v opozicijskih SDS in NSi vladi očitali, da je ukrepala šele po tragičnem dogodku, pred tem pa ni prisluhnila njihovim opozorilom o zaskrbljujočih razmerah v jugovzhodni Sloveniji in je zavračala njihove predloge ukrepov, zavrnila pa je tudi sveženj zakonov, ki so ga predlagali župani regije z izzivi sobivanja z romskim prebivalstvom.

Kritični so bili tudi do postopka sprejemanja zakona. "Takšnega kaosa, kot je bil danes v DZ, še nisem videla," je ugotavljala Anja Bah Žibert (SDS). Opozorila je, da je glede na prvotno obliko zakona zadnja verzija osiromašena ter da zakon ne vključuje ključnih ukrepov na socialnem področju, poleg tega je izrazila dvom, da se bodo rešitve lahko dejansko izvajale. "Danes smo napovedali podporo zakonu, ne ker dober, ampak ker želimo, da od tega trenutka nimate več izgovorov," je poudarila Bah Žibert.

"Tega zagotovo ni naredil on"

Mama osumljenca: Novomeščana se niti dotaknil ni, ve pa, kdo je bil

Jože Tanko (SDS) je menil, da je nujni postopek, po katerem se zakon obravnava, "odziv na zamujene priložnosti", pristop koalicije pa da je "odraz kaotičnega stanja v koaliciji". Opozoril je, da je vsebina obremenjena z velikim nasprotovanjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe, kot tudi zunanjih strokovnjakov. Če bo sprožen ustavni spor in bodo zadeve zadržane ali zavržene, pa bo to pomenilo, da bo zakon neuporaben.

"Mislim, da je velika verjetnost, da se bo to zgodilo," je menil Tanko, ki sicer v zakonu pogreša kar nekaj zadev. Kot je dejal, nad tožilci ni nobenega nadzora, s predlaganim zakonom pa se tudi v ničemer ne zamejuje rokov, ne v tožilskih ne v sodnih postopkih.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je podobno ugotavljal, da je med tistim, kar je predsednik vlade Robert Golob obljubil v Novem mestu, do tega, kar je bilo danes sprejeto, velika razlika. Ob tem pa je ugotavljal, da pravzaprav nihče ne ve, kaj bo iz zakona nastalo in kako se bo izvajal. Kot enega ključnih problemov pa je izpostavil, da nismo vsi enaki pred zakonom.

Zakonu so nasprotovali poslanci iz vrst Demokratov in samostojni poslanec Miha Kordiš. Poslancev koalicijske Levice pri glasovanju ni bilo.