Zelena mrena napreduje tiho, redni pregledi lahko rešijo vid
Zelena mrena (glavkom) je prebrisan tat, saj počasi uničuje občutljiva vlakna vidnega živca, zaradi česar oči ne morejo sporočati možganom, kaj vidijo.
Glavkom ali zelena mrena je zahrbtna bolezen, ki prizadene vidni živec in je eden najpogostejših vzrokov trajne slepote v razvitem svetu. Nastane, ko očesna tekočina iz očesa ne odteka pravilno, zaradi česar se tlak v očesu zviša. Povišan tlak počasi, tiho in brez bolečin uničuje občutljiva živčna vlakna, ki skrbijo za prenos vidnih informacij v možgane.
Ko bolnik opazi, da slabše vidi, je bolezen običajno že napredovala do te mere, da je škoda nepopravljiva. Prav zato glavkom upravičeno imenujejo tihi tat vida. Ocenjuje se, da se kar pet odstotkov bolnikov sooči s popolno izgubo vida, ker bolezni niso odkrili dovolj zgodaj.
Zakaj je zgodnje odkritje ključno
Edina učinkovita pot do ohranjanja vida je zgodnje merjenje očesnega tlaka in pravočasno zdravljenje. Kdor ima povišan očesni tlak, ima večje tveganje za razvoj glavkoma, še posebej, če je prisoten tudi visok krvni tlak, sladkorna bolezen ali dedna obremenjenost.
Okoli 40. leta bi moral vsak opraviti temeljit pregled pri oftalmologu. Ta ne sme vključevati le preverjanja ostrine vida, temveč tudi merjenje očesnega tlaka in natančen pregled očesnega ozadja, predvsem izstopišča vidnega živca. Če zdravnik opazi najmanjše spremembe, sledi še pregled vidnega polja, ki pokaže morebitne okvare perifernega vida.
Preprost test, ki ga lahko opravimo doma
Glavkom pogosto hitreje napreduje na enem očesu, zato lahko sami opazimo prve razlike. Prekrijemo eno oko in z drugim gledamo v izbrano točko. Ob tem opazujemo celotno vidno polje – ne le središča, temveč tudi okolico. Nato enako ponovimo še z drugim očesom. Če opazimo, da je vidno polje enega očesa občutno bolj zoženo ali megleno, je to lahko opozorilni znak, da je potreben pregled pri specialistu.
Čeprav test ni diagnostičen, je pogosto dovolj, da človeka opozori na spremembe, ki bi jih sicer težko opazil. Tako lahko sami pomagamo k hitrejšemu odkrivanju bolezni.
Kaj lahko storimo sami za zdravje oči
Na tveganje za glavkom močno vplivata način življenja in splošno zdravstveno stanje. Ljudje s sladkorno boleznijo so kar za 70 odstotkov bolj ogroženi, zato morajo posebno skrb nameniti urejenosti krvnega sladkorja. Pregled oči naj opravijo vsako leto, ne glede na starost ali prisotnost simptomov.
K boljšemu očesnemu tlaku lahko pripomore tudi redno gibanje. Že 20 minut zmerne telesne aktivnosti, ki nekoliko dvigne srčni utrip, dokazano znižuje očesni tlak. Vendar je pri osebah, ki že uporabljajo kapljice za zdravljenje glavkoma, potrebna previdnost: izogibati se morajo položajem, pri katerih je glava nižje od srca, denimo stoji na glavi, položaju strešice ali globokim predklonom, saj ti položaji tlak lahko povečajo.
Kajenje je še en pomemben dejavnik tveganja, saj kadilci zbolijo za glavkomom 37 odstotkov pogosteje. Opustitev kajenja je zato ena najboljših naložb v zdravje oči. Koristne so tudi sprostitvene tehnike, saj znižujejo stres in krvni tlak, s čimer ugodno vplivajo tudi na očesni tlak.
Omeniti velja tudi vpliv kofeina. Nekatere raziskave kažejo, da več kot pet skodelic prave kave na dan lahko poveča tveganje za glavkom. Zmernost je zato priporočljiva, medtem ko pravi čaj in večina brezalkoholnih pijač nimajo takšnega učinka.
Z rednimi pregledi do ohranjenega vida
Čeprav glavkoma ne znamo pozdraviti, lahko z zgodnjim odkritjem učinkovito upočasnimo njegovo napredovanje. Kapljice, laser ali operacija so zelo uspešni pri zniževanju očesnega tlaka, kar omogoča, da ljudje ohranijo vid do pozne starosti.
Najpomembnejše pa ostaja pravočasno ukrepanje. Glavkom namreč ne opozori nase z bolečino ali nenadno slabovidnostjo, zato lahko le redni pregledi zagotovijo, da bolezen ne napreduje neopaženo.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
