Profimedia

Vsako leto 17. novembra obeležujemo Svetovni dan nedonošenčkov, namenjen ozaveščanju o prezgodnjem rojstvu, njegovih posledicah ter pomembnosti podpore družinam in zdravstvenim ekipam, ki skrbijo za te najmlajše in najranljivejše otroke.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto prezgodaj rodi približno 13 milijonov otrok, torej več kot eden od desetih. Kljub napredku medicine ostajajo zapleti zaradi prezgodnjega rojstva glavni vzrok smrti otrok, mlajših od pet let.

Kaj pomeni prezgodnje rojstvo?

Za nedonošenčka štejemo otroka, rojenega pred dopolnjenimi 37 tedni nosečnosti, ter s porodno težo manj kot 2500 gramov. Glede na stopnjo zrelosti ploda ločimo:

• izjemno zgodnje rojstvo (pred 28. tednom),
• zelo zgodnje rojstvo (med 28. in 32. tednom) ter
• zmerno do pozno zgodnje rojstvo (med 32. in 37. tednom nosečnosti).

Čim bolj zgodaj pride do poroda, tem večja je možnost zapletov, saj številni organski sistemi (predvsem pljuča, možgani in prebavila) še niso dovolj razviti za samostojno delovanje.

Profimedia

Glavni vzroki prezgodnjega poroda

Nedonošenost ima številne in pogosto prepletene vzroke. Nekateri so povezani z zdravstvenim stanjem matere, drugi s potekom nosečnosti ali zunanjimi dejavniki.

Med najpogostejše spadajo okužbe maternice in sečil, kronične bolezni nosečnice (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, bolezni ledvic), težave s posteljico in materničnim vratom, večplodne nosečnosti ter hormonska neravnovesja. Povečano tveganje imajo tudi ženske, ki so že imele prezgodnji porod, tiste z zelo kratkimi presledki med nosečnostmi ali z anatomsko posebnostjo maternice.

Pomemben vpliv imajo tudi okoljski in socialni dejavniki: podhranjenost, pretiran telesni napor, dolgotrajen stres, kajenje in uživanje alkohola. V državah z nižjim življenjskim standardom k tveganju dodatno prispevata omejen dostop do zdravstvene oskrbe in nezadostno spremljanje nosečnosti.

Čeprav so znani številni sprožilci, pri približno tretjini prezgodnjih porodov natančnega vzroka ni mogoče določiti, kar še dodatno poudarja potrebo po zgodnjem nadzoru in celostni skrbi za nosečnice.

Respiratorni sincicijski virus

Nosečnice, zaščitite novorojenčka pred nevarnimi okužbami dihal

Posledice prezgodnjega rojstva

Posledice prezgodnjega rojstva so odvisne predvsem od tega, kako zgodaj se otrok rodi in kakšno zdravstveno podporo prejme po porodu.

Najpogostejše težave v prvih tednih vključujejo motnje dihanja, ker pljuča še niso popolnoma razvita, težave z uravnavanjem telesne temperature, nizek krvni sladkor, okužbe in zaplete v prebavnem traktu. Pogosti so tudi zapleti s krvavitvami v možganih in težave z vidom zaradi nezrelih mrežnic.

Profimedia

V kasnejšem razvoju imajo nekateri otroci povečano tveganje za motnje v gibanju (npr. cerebralna paraliza), težave pri učenju, govoru in pozornosti ter kronične bolezni, kot so astma, povišan krvni tlak ali sladkorna bolezen v odraslosti. Kljub temu številni nedonošenčki z ustrezno nego, zgodnjo rehabilitacijo in spodbudnim okoljem dosežejo popolnoma normalen telesni in duševni razvoj.

Pomen zgodnje oskrbe

Napredki v neonatalni intenzivni terapiji so v zadnjih desetletjih močno izboljšali preživetje in kakovost življenja nedonošenčkov. Ključni so:

• uporaba antenatalnih steroidov, ki pospešijo dozorevanje pljuč pri plodu,
• ustrezna dihalna podpora z napravami, kot je CPAP,
• skrbna kontrola okužb in nadzor temperature,
• zgodnji stik med materjo in otrokom (“koža na kožo”) ter
• hranjenje z materinim mlekom, ki zmanjšuje tveganje za okužbe in zaplete.

Tako imenovana »kangaroo mother care« ali dolgotrajen telesni stik med materjo in otrokom se je izkazal za eno najuspešnejših in najdostopnejših metod podpore nedonošenčkom, saj spodbuja rast, stabilizira dihanje in krepi čustveno vez med staršem in otrokom.

· Odnosi

Ob rojstvu je tehtala le 370 gramov

Kako zmanjšati tveganje za prezgodnji porod

Preprečevanje prezgodnjega poroda se začne že pred zanositvijo. Ključno je, da ženska vstopi v nosečnost zdrava in ustrezno pripravljena. Redni ginekološki pregledi, cepljenja in obvladovanje kroničnih bolezni lahko bistveno zmanjšajo tveganje zapletov.

V času nosečnosti so najpomembnejši redni pregledi, uravnotežena prehrana, zadostna količina železa in folne kisline, zmerna telesna dejavnost ter izogibanje škodljivim snovem, kot so alkohol, cigareti in droge. Pomembno je tudi obvladovanje stresa ter zagotavljanje varnega in podpornega okolja doma in v službi.

Pri ženskah z večjim tveganjem zdravniki lahko uporabijo dodatne ukrepe, kot so progesteronska terapija, namestitev cerklaže (šiva na materničnem vratu) ali pogostejše ultrazvočno spremljanje dolžine materničnega vratu.

Zdrav življenjski slog in pravočasno ukrepanje ob morebitnih znakih prezgodnjega poroda, kot so redni krči, bolečine v križu ali odtekanje plodovnice, sta najmočnejše orožje za varno nosečnost.

Profimedia

Več kot medicinski izziv

Nedonošenost ni le zdravstveni, temveč tudi psihološki in družbeni izziv. Starši se pogosto soočajo z negotovostjo, strahom in občutkom nemoči, zato je psihološka podpora družini enako pomembna kot medicinska oskrba otroka.

Skupnosti in zdravstvene ustanove po svetu si ob Svetovnem dnevu nedonošenčkov prizadevajo osvetliti te zgodbe in zmanjšati stigmo, ki lahko spremlja zgodnje rojstvo. Vsak otrok si zasluži priložnost, da raste in se razvija, ne glede na to, kdaj pride na svet.

Nedonošenčki

Mali junaki so veliki le za dlan, a se morajo boriti za preživetje

Pogled v prihodnost

Čeprav je prezgodnje rojstvo še vedno velik svetovni izziv, so možnosti preživetja in kakovost življenja teh otrok danes bistveno boljše kot pred desetletji. Ključno je, da se zavedamo pomena preventive, zgodnje prepoznave težav in dostopne zdravstvene oskrbe za vse nosečnice.

Ob dnevu nedonošenčkov se spomnimo, da se za vsakim inkubatorjem skriva zgodba poguma, vztrajnosti in ljubezni. Zgodba, ki nas vse opominja, kako dragoceno in krhko je življenje.