Profimedia

Po podatkih Eurostata so vse države članice v letu 2024 povečale izdatke za socialno varnost, skupno skoraj za 7 odstotkov. Socialni proračun EU se je tako dvignil na skoraj pet bilijonov evrov, povprečna poraba za socialne prejemke pa zdaj znaša približno 27 odstotkov BDP držav članic, a so razlike med državami še vedno zajetne, poroča Euronews.

Strokovnjaki poudarjajo, da na razlike vplivajo tudi demografske značilnosti. Lep primer je Irska (najmanjši odstotek porabljenega BDP za socialo), ki ima denimo razmeroma mlado prebivalstvo, zato so izdatki za pokojnine, dolgotrajno oskrbo in starostno povezano zdravstveno varstvo tam nižji. Kljub nižjim izdatkom za starejše prebivalstvo pa Irska v drugih kategorijah socialne varnosti zapravi veliko več denarja. Recimo pri socialnih stanovanjih je Irska po izdatkih druga v EU, gledano relativno na BDP.

Slovenija okoli povprečja

Slovenija se po porabi sredstev za socialno varnost uvršča na dvanajsto mesto med članicami Evropske unije. Za pokojnine, zdravstvo, socialno pomoč in ostale izdatke, porabimo nekaj več kot 23 odstotkov BDP.

Eurostat

Pokojnine so sicer največji delež socialnih izdatkov EU – skupno kar 2 bilijona evrov. Sledijo izdatki za bolezni in zdravstveno varstvo (skoraj 1,5 bilijona evrov), družinske in otroške dodatke (400 milijard) ter podporo za invalidnost (300 milijard).

Za pokojnine največji odstotek BDP nameni Avstrija

Na najvišje mesto po izdatkih za pokojnino se uvršča Avstrija (14,7 % BDP), sledita Italija (14,6 %) in Finska (14,5 %). Pri zdravstvenih izdatkih vodi Nemčija (9,9 % BDP), na drugem in tretjem mestu v Evropski uniji pa sta Francija in Nizozemska (9,5 %). Francija je tudi prva pri socialni podpori za brezposelnost (1,75 % BDP), pred Finsko (1,65 %) in Španijo (1,5 %). 

Estonija z največjo rastjo 

Čeprav po izdatkih za socialo tradicionalno vlada precejšnja razlika med vzhodom in zahodom, države z najnižjo porabo hitro dohitevajo najbolj "radodarne." Estonija je lani socialne izdatke povečala skoraj za 20 % (največ med vsemi članicami EU), sledita Hrvaška (+18 %) in Romunija (+17,5 %). 

Najpočasnejša rast v Grčiji

Najpočasnejše rasti izdatkov so lani zabeležile Grčija (+3,2 %), Švedska (+3,9 %), Italija in Danska (obe +4,3 %). Nemčija je porabo povečala za približno 6,5 %, kar je malo v primerjavi z drugimi državami, a strokovnjaki ne pričakujejo, da bo kmalu drastično zategnila pas. Dodatni stroški nastajajo tudi zaradi beguncev iz Ukrajine ter upočasnitev gospodarske rasti, ki zmanjšuje BDP in povečuje brezposelnost.