Šimen Zupančič

Piše: Matic Vidic, logoterapevt in diakon

Vsakokrat na prvem srečanju sogovorniku najprej deklamiram pesnitev Otta Wimerja, Gosenica:

Nobene možnosti. Šest metrov asfalta. Dvajset avtomobilov na minuto. Pet tovornjakov. En vlačilec. Ena konjska vprega.

Gosenica ne ve nič o avtomobilih. Ne ve, kako širok je asfalt. Nič ne ve o pešcih, kolesarjih, mopedistih. Gosenica ve samo, da onkraj raste zelenje. Čudovito zelenje, verjetno užitno. Želi si zelenja. Treba je tja čez. Nobene možnosti. Šest metrov asfalta. Odpravi se na pot. Krene s svojimi štrcljastimi nožicami. Dvajset avtomobilov na minuto.

Odpravi se brez ihte. Brez strahu. Brez taktike. Pet tovornjakov. En vlačilec. Ena konjska vprega. Odpravi se in gre in gre in gre in prispe.

Osebna rast

Logoterapevt: Že sedenje pove, ali ste pripravljeni na spremembo

Sledi vprašanje: Kaj je vaše zelenje? Najprej je navadno tišina, sledi tehten razmislek in kasneje ne najprepričljivejši odgovor: mir, dobro počutje. Verjamem, da si želite miru in dobrega počutja, vendar je to posledica vrlih, smiselnih dejanj. Znova vprašam: Kakšni so vaši darovi, talenti, kaj v vas vzbuja radovednost? Ljudje se poleg zunanjosti, narodnosti in vseh drugih lastnosti najbolj razlikujemo prav po vsem že naštetem.

Darovi so tisto, s čimer smo bili obdarjeni. Imajo duhovni pomen, saj služijo našemu poslanstvu. Nekdo ima dar za zdravljenje, spet drugi dar modrosti, nekdo dar vere. To je nekaj, kar nam je položeno, zaupano in dano, da z njim izvajamo duhovno poslanstvo. In prav to nas najbolj oblikuje in najbolj kliče na odgovornost.

Talente pogosto razumemo kot prirojene sposobnosti ali veščine, ki jih posameznik razvije v življenju. Lahko se uporabljajo na različnih področjih, kot so umetnost, glasba, šport, znanost. Razvijajo se s prakso in izkušnjami. Bolj z njimi trgujemo – to pomeni, da jih uporabljamo –, bolj se množijo. Tako poznamo nekoga, da jih ima mnogo, spet drugi pa jih skoraj nimajo. Kot piše v Svetem pismu, če svoje talente zakopljemo in jih ne uporabljamo, jih prej ali slej izgubimo oz. so nam odvzeti.

Osebna rast

Dnevniški zapiski terapevta, ki pomaga ljudem, da niso žalostni

Tretja pomembna razlika pa je radovednost. Vsak ima svojo radovednost. Pri nekom so to avtomobili, kdo drug je mogoče radoveden glede jezikov, tretji tehnike. Radovednost je položena vame, je del mene. Radovednost je tisto, o čemer bi lahko premišljeval vso noč in raziskoval v knjižnici ali po spletu, da bi dobil najboljše odgovore. Predstavljajte si otroke, kako so radovedni glede sonca pa Miklavža ali živali. Raziskujejo in iščejo, sprašujejo, in to toliko časa, dokler ne dobijo zadovoljivega odgovora.

Vse to je del mene, vse to je v meni in moja pot je, da to najdem. To sem najbolj jaz. Moji darovi, talenti in radovednost. Vse to, v posebni kombinaciji, mi je zaupano, da me pripelje do moje naloge, do mojega zelenja.

Življenje je kot reka pisem, v katerih so zapisane naloge. In tisto pismo, ki je najbližje meni, je namenjeno meni, da odgovorim na vprašanje, ki mi ga zastavlja življenje, ali rešim nalogo, ki mi je v tistem trenutku zaupana. Kot pravi Viktor Frankl, ni pomembno, kaj še pričakujem od življenja, pomembno je, kaj življenje pričakuje od mene.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 45, 11. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana