© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Prigrizki, ki jih obožujemo vsi, lahko pospešijo razvoj demence


T. D.
11. 6. 2026, 05.55
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Priljubljeni prigrizki niso nedolžni: raziskava jih povezuje z večjim tveganjem za demenco in pešanje spomina.

prigrizki, prehrana, gledanje televizije
profimedia
Pogosto uživanje čipsa in drugih ultra predelanih prigrizkov bi lahko bilo povezano z večjim tveganjem za kognitivni upad in demenco.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Čips, piškoti, hrenovke, slanina in druge močno predelane jedi so za mnoge del vsakdanjika. Nova raziskava pa opozarja, da bi lahko pogosto uživanje takšne hrane vplivalo tudi na zdravje možganov.

Ultra predelana hrana je že dolgo povezana z večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca, vse več raziskav pa kaže, da bi lahko imela pomembno vlogo tudi pri pešanju kognitivnih sposobnosti. Znanstveniki s Harvardske univerze so ugotovili, da imajo ljudje, ki vsak dan zaužijejo večje količine ultra predelane hrane, občutno večje tveganje za razvoj demence.

V raziskavi so več kot deset let spremljali več kot 5300 odraslih Američanov ter analizirali njihove prehranske navade in kognitivno zdravje. Rezultati so pokazali, da so imeli tisti, ki so uživali največ ultra predelane hrane, 58 odstotkov večje tveganje za demenco v primerjavi s tistimi, ki so jo jedli redkeje.

Povečano je bilo tudi tveganje za blago kognitivno motnjo, stanje, ki ga zdravniki pogosto razumejo kot zgodnji opozorilni znak morebitnega kasnejšega razvoja demence. Pri ljudeh z največjim vnosom ultra predelane hrane je bilo tveganje za takšne težave večje za 46 odstotkov.

Največjo skrb vzbujajo predelani mesni izdelki

Med živili, ki so jih raziskovalci posebej izpostavili, so predelani mesni izdelki, kot so slanina, hrenovke, salame in narezan pršut. Gre za živila, ki so pogosto del hitrih obrokov, sendvičev ali prigrizkov, a vsebujejo veliko soli, nasičenih maščob, konzervansov in drugih dodatkov.

Preberite še

Ultra predelana hrana ni problematična le zaradi kalorij. Takšna živila so praviloma energijsko gosta, hranilno revna, pogosto pa vsebujejo tudi dodatke, ki jih v doma pripravljeni hrani ne bi našli.

predelana hrana, mesnine, nezdrava prehrana
UI
Med živili, ki so jih raziskovalci posebej izpostavili, so predelani mesni izdelki, kot so slanina, hrenovke, salame in narezan pršut.

Ali obstaja varna meja?

Profesorica Cindy Leung s Harvarda, ena od soavtoric raziskave, opozarja, da pri ultra predelani hrani morda ne moremo govoriti o popolnoma varni količini. Po njenih besedah ni dovolj, da si rečemo, da takšne hrane ne jemo vsak dan ali da naš jedilnik ni sestavljen izključno iz nje.

Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da raziskava ni dokazala neposredne vzročno-posledične povezave. To pomeni, da iz nje ne moremo sklepati, da ultra predelana hrana sama po sebi neposredno povzroča demenco. Povezava pa je po mnenju raziskovalcev biološko verjetna in skladna z vse več dokazi, da prehrana pomembno vpliva na zdravje možganov.

Zakaj bi takšna hrana škodila možganom?

Ena od možnih razlag je posredna. Ultra predelana hrana prispeva k debelosti, sladkorni bolezni tipa 2 in srčno-žilnim boleznim, vse to pa so znani dejavniki tveganja za demenco. Slabše presnovno zdravje, povišan krvni tlak, kronično vnetje in motnje v uravnavanju krvnega sladkorja lahko dolgoročno vplivajo tudi na možgane.

Strokovnjaki opozarjajo še na vlogo aditivov, kot so emulgatorji in konzervansi. Nekateri bi lahko spodbujali vnetne procese v telesu ali vplivali na črevesno mikrobioto, ta pa je vse bolj zanimiva tudi v raziskavah o delovanju možganov.

slani prigrizki
Profimedia
Ultra predelana hrana prispeva k debelosti, sladkorni bolezni tipa 2 in srčno-žilnim boleznim, vse to pa so znani dejavniki tveganja za demenco.

Dobra novica: tveganje lahko zmanjšamo

Raziskava prinaša tudi spodbuden podatek. Ljudje, ki so uživali največ minimalno predelanih in polnovrednih živil, so imeli 41 odstotkov manjše tveganje za razvoj demence.

Na jedilniku naj bo zato čim več zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih žit, oreščkov, semen, rib, jajc in kakovostnih virov beljakovin. Namesto industrijskih prigrizkov je bolje izbrati doma pripravljene obroke, navaden jogurt, sadje, pest oreščkov ali polnozrnat kruh z manj predelanimi dodatki.

Demenca je zapletena bolezen, na njen razvoj pa vplivajo starost, genetika, življenjski slog, gibanje, spanje, bolezni srca in ožilja ter prehrana. Prav prehrana je eden tistih dejavnikov, na katere imamo vsaj deloma vpliv. Zato velja preprosto pravilo: manj kot je hrana industrijsko predelana, boljša izbira je za telo in možgane.

E-novice · Zdravje

Navdihujoči nasveti, zdrave navade in vsebine za boljše počutje, vitalnost in notranje ravnovesje neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.