Kdo bo daroval kri, ko bodo današnji krvodajalci prestari?
Več kot sedem desetletij solidarnosti in pomoči neznancem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija velja za eno redkih držav, ki vse potrebe po krvi pokriva s prostovoljnimi, anonimnimi in neplačanimi krvodajalci. A ob staranju prebivalstva postaja vse pomembneje, da tradicijo nadaljujejo mlajše generacije.
Kri, ki je ni mogoče izdelati
Vsako leto 4. junija obeležujemo dan slovenskega krvodajalstva. Datum nas spominja na leto 1945, ko so v Ljubljani odvzeli in shranili prve enote krvi ter postavili temelje organiziranega krvodajalstva pri nas. Danes, več kot sedem desetletij pozneje, Slovenija velja za eno redkih držav, ki vse potrebe po krvi zagotavlja s pomočjo domačih prostovoljnih krvodajalcev.
Kri ostaja nenadomestljivo zdravilo. Potrebujejo jo poškodovanci v prometnih nesrečah, bolniki med zahtevnimi operacijami, ljudje z rakom, bolniki z boleznimi krvi, porodnice ob zapletih in številni drugi. Čeprav medicina napreduje z neverjetno hitrostjo, umetnega nadomestka za kri še vedno ni.
Zato je vsak krvodajalec pomemben. Po podatkih transfuzijske službe mora v Sloveniji vsak dan kri darovati med 300 in 400 ljudi, da so potrebe zdravstvenega sistema nemoteno pokrite. To pomeni več deset tisoč odvzemov letno in stalen trud številnih organizatorjev krvodajalskih akcij, zdravstvenih delavcev in prostovoljcev.
Slovenci ostajamo narod krvodajalcev
Slovenija ima dolgo tradicijo prostovoljnega, anonimnega in neplačanega krvodajalstva. Gre za sistem, ki ga strokovnjaki ocenjujejo kot enega najvarnejših, saj temelji na prostovoljni odločitvi posameznika in ne na finančni nagradi.
Po državi vsako leto organizirajo številne krvodajalske akcije, pri katerih pomembno vlogo igra Rdeči križ Slovenije skupaj s svojimi območnimi združenji. Prav zaradi dobre organiziranosti Slovenija za zdaj uspešno zagotavlja zadostne količine krvi izključno s pomočjo domačih krvodajalcev.
Letošnji dan slovenskega krvodajalstva so pri Rdečem križu Slovenije že tretje leto zapored obeležili pod sloganom (P)ostani del moštva. Letos ga spremlja še podnaslov Iz roda v rod, s katerim želijo opozoriti na pomen prenosa vrednot solidarnosti na mlajše generacije. Kot poudarjajo, je prav prihodnost krvodajalstva odvisna od tega, ali se bodo mladi na krvodajalski stol vračali tudi v prihodnjih letih in nadaljevali več kot 73 let trajajočo tradicijo prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva v Sloveniji.
Mladi vračajo upanje
Podatki kažejo spodbuden trend. Leta 2025 je kri prvič darovalo več kot 7.000 novih mladih krvodajalcev, kar je približno 500 več od petletnega povprečja. To je pomembna novica v času, ko se Slovenija, podobno kot večina Evrope, sooča s staranjem prebivalstva. Po eni strani se povečuje število starejših ljudi, ki zaradi starosti ali zdravstvenih razlogov krvi ne morejo več darovati, po drugi strani pa prav starejša populacija pogosto potrebuje več zdravstvenih posegov in posledično tudi več transfuzij krvi.
Zato strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da je pridobivanje novih krvodajalcev ena najpomembnejših nalog slovenskega krvodajalskega sistema. Tudi letošnja kampanja poudarja prav ta vidik. V ospredje postavlja misel, da se dobre vrednote prenašajo iz človeka na človeka in iz generacije v generacijo.
Krvodajalstvo kot eno glavnih poslanstev
Pomembno vlogo pri organizaciji krvodajalskih akcij že desetletja igra Rdeči križ Slovenije. Njegova generalna sekretarka Cvetka Tomin je ob letošnjem dnevu slovenskega krvodajalstva spomnila, da organizacija letos obeležuje 160 let delovanja na Slovenskem.
»Za vse nas na Rdečem križu Slovenije je letošnje leto v znamenju 160-letnice našega delovanja na Slovenskem. In skoraj polovico tega obdobja je krvodajalstvo – promocija krvodajalstva, organiziranje krvodajalskih akcij s pomočjo naših območnih združenj in njihovih srčnih prostovoljcev, sodelovanje s transfuzijskimi službami – eno naših glavnih poslanstev,« je poudarila: »(P)ostani del moštva zdaj že tri leta odraža naša načela, vrednote, zdrav način življenja, pomagati drug drugemu in si vedno stati ob strani ali kot pravimo z nekim drugim našim sloganom – biti tukaj za vas, vedno in povsod.«
Da slovenski sistem deluje predvsem zaradi odličnega sodelovanja med transfuzijsko službo in Rdečim križem Slovenije, pravi tudi Janja Pajk, dr. med., specialistka transfuzijske medicine in predstojnica Centra za transfuzijsko medicino Splošne bolnišnice Celje.Kot je poudarila, je skupni cilj vseh sodelujočih zagotoviti, »da je v bolnišnici vedno dovolj krvi za zdravljenje naših pacientov. V sodelovanju z Rdečim križem Slovenije letno organiziramo 52 krvodajalskih akcij, izmed 9.500 letnih obiskovalcev našega Transfuzijskega centra pa jih kar 40 odstotkov napoti Rdeči križ Slovenije.«
Ena ura časa, ki lahko nekomu reši življenje
Darovanje krvi je za večino ljudi preprost postopek. Zdrav človek med 18. in 65. letom starosti lahko po opravljenem zdravstvenem pregledu daruje približno 450 mililitrov krvi. Sam odvzem traja le nekaj minut, skupaj s prijavo, pregledom in počitkom pa običajno približno eno uro.
Vsaka darovana enota krvi se po odvzemu razdeli na različne krvne pripravke, zato lahko en sam krvodajalec pomaga več bolnikom. Za človeka, ki po nesreči izgubi veliko krvi, za otroka z rakom ali za bolnika na operacijski mizi pa je pravočasna transfuzija pogosto odločilna.
Morda prav zato krvodajalstvo ostaja ena najbolj plemenitih oblik prostovoljstva. Darovalec ne ve, komu bo pomagal. Ne pozna njegovega imena, starosti ali zgodbe. Ve pa, da bo nekje nekdo zaradi njegove odločitve dobil novo priložnost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
