Janša na slovesnosti v Kočevskem Rogu, kjer je odmeval poziv k spravi
Med drugim se je svete maše in spominske slovesnosti ob breznu pri Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Kočevskem Rogu je potekala spominska slovesnost z mašo za pobite po drugi svetovni vojni. Mašo je vodil predsednik SŠK Andrej Saje, ki je pozdravil sprejeto novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki omogoča pokop pobitih na ljubljanskih Žalah. "Ko namreč narod spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja," je dejal po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA).
Odmeven nagovor škofa Sajeta: Mnogi desetletja niso imeli niti groba
Na slovesnosti ob breznu pod Macesnovo gorico je predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Saje dejal, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika "najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja". V kočevskih gozdovih so bili namreč po njegovih besedah ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni, mnogi od njih so bili desetletja tudi brez kraja, kjer bi lahko njihovi svojci prižgali svečo ali zmolili molitev.
Zato je pozdravil prizadevanja, da se pobite dokončno pokoplje. "Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture. Pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato s hvaležnostjo pozdravljamo prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Nedavno sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev razumemo kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina," je dejal. Ob tem je dodal, da narod, ki spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja.
Znova je opozoril na pomen sprave, ki se sicer po njegovi oceni veliko več kot le zgodovinski ali politični projekt. "Je duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva," je dejal. Nujen pogoj za spravo pa je po njegovih besedah tudi spoznanje resnice: "Resnica osvetljuje preteklost, pravičnost vrača dostojanstvo, usmiljenje zdravi rane, mir pa odpira prihodnost. Kadar so te razsežnosti povezane, nastaja prostor, v katerem lahko raste občestvo."
Jaklič: Šlo je za zločin proti človečnosti
V kulturnem programu je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič. Poboje ob koncu druge svetovne vojne, ki jih je izvedla komunistična oblast, je označil kot zločin proti človečnosti, še piše STA.
"Že pred vojno je namreč na podlagi ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano, prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik pa je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega sojenja. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor," je dejal. "Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine," je dodal.
Ocenil je, da bi morala država jasno in uradno priznati, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti, pobite dostojno pokopati in jasno zavreči vse totalitarizme. Ti bi pomenilo potrditev svobodne demokratične družbe, ki smo jo izbrali pred 35 leti, hkrati pa bi pripomoglo k spravi, je dejal.
Janša med visokimi predstavniki države
Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, minister za pravosodje Mihael Zupančič, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ter zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Vsi so pred brezno tudi položili venec. Garda Slovenske vojske je položila venec v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar. Podmladek NSi Mlada Slovenija pa je na poti do brezna postavil obcestni kažipot.
Varuhinja opozarja: Identifikacija in pokop povojnih žrtev mora preseči ideološke delitve
Varuhinja človekovih pravic je ob tej priložnosti, kot so sporočili iz njenega urada, opozorila, da v Sloveniji še vedno obstajajo žrtve povojnih pobojev, ki nimajo niti imena niti urejenega groba. Po njenih besedah ima država dolžnost, da aktivno pristopi k iskanju, identifikaciji in pokopu žrtev tega zločina proti človečnosti ter uredi njihov pravni status, vključno z izdajo mrliških listov.
"Pravica do dostojnega pokopa je pravica vsakega posameznika in tudi njegovih svojcev," je poudarila ter dodala, da ima sedanja generacija odgovornost, da to vprašanje celovito uredi. Po njenem mnenju lahko prav spoštljiv odnos do vseh umrlih pomembno prispeva h krepitvi zaupanja v pravno državo in družbene povezanosti. Opozorila je, da je pokop mrtvih predpogoj za spravo, kar je v več zadevah izpostavil tudi Odbor za prisilna izginotja Združenih narodov.
Pri tem po njenem prepričanju samo normativna ureditev ne zadošča, ampak je nujno tudi njeno dosledno uresničevanje v praksi. Dostojen pokop umrlih po navedbah Drenik Bavdek ni le moralna in etična zaveza, temveč temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja tudi Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji. Izpostavila je, da mora to vprašanje preseči ideološke delitve, saj sodi v temeljno področje varstva človekovega dostojanstva in dejanje človečnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
