Najpogostejša napaka, ki uničuje vaš želodec, pa tega sploh ne veste
Težave z želodčno kislino, ki jih čutimo kot zgago oziroma refluks (vračanje želodčne kisline v požiralnik), so dandanes zelo pogoste.
Kar ni nič čudnega glede na to, kakšen odnos imamo do hrane. Želodec je marsikdaj prisiljen stavkati, da dojamemo svoje napake.
Danes več vemo in bolje ravnamo z marsikaterim hišnim pripomočkom kot z lastnim telesom. V avtomobil ne bi dali napačnega goriva, v aparate ne bi spustili napačne električne napetosti, v telo pa mečemo vse po vrsti in pričakujemo, da bo naša prebava iz vsega tega uspela ustvariti kakovostno gorivo, « v knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav razmišlja Sanja Lončar.
Vam je kdaj prišlo na misel, da bi, tik preden vam pralni stroj opere oblačila, prekinili program in vanj stlačili še eno umazano cunjo? Verjetno ne. Tudi napolnimo ga ne do skrajnega vrha, saj se zavedamo, da se potem oblačila ne bodo dobro oprala.
A ko se prehranjujemo, takih zadržkov nimamo. Še preden je naše telo sposobno prebaviti prejšnji obrok, se že lotimo naslednjega ali vsaj prigrizkov. In pri količini pogosto ne poznamo meja. »Želodec odraslega človeka ima volumen okrog enega litra. Vendar nam kljub temu čudežno uspe v en liter prostornine spraviti liter piva, krožnik juhe, 300 gramov mesa, 300 gramov krompirja, kos kruha, skledo solate, kavico in sladico. Dosežek, vreden čarovnikov v cirkusu,« piše Lončarjeva.
Zato vas tišči
Ko se prenajedamo, želodec prisilimo, da se raztegne do skrajnih meja. »Če bi si radi bolj nazorno predstavljali, kaj to v praksi pomeni, vzemite balon in ga napolnite z vodo. Dokler je vode manj od volumna balona, se bo v njem lahko pretakala in obračala. Ko pa se stene balona začnejo širiti, da sprejmejo dodatno vodo, postajajo vse bolj trde in zategnjene, vsebina pa je zapolnjena do zadnjega kotička.« Enako se dogaja z našim želodcem, kadar pretiravamo s količino hrane.
»Ko se toliko napolnimo s hrano, da imamo občutek, da bomo 'počili', mora želodec najti prostor, kamor se lahko razširi. Ker v naši notranjosti ni veliko praznega prostora, ga mora odtegniti kakšnemu drugemu organu. Najpogosteje preveč poln želodec srce in pljuča, ki so nad njim.«
Od tod izvira občutek, da ste se tako najedli, da še dihati ne morete. Spodaj prepoln želodec pritisne tudi na trebušno slinavko, vranico, jetra in dvanajsternik, ki so nato prisiljeni sodelovati pri prebavi »z vrečo cementa« na ramenih.
Res mačehovski odnos
Da je mera polna, smo do telesa skrajno mačehovski, tudi če imamo resne težave z zgago. Raje vzamemo zaviralce protonske črpalke ali druge tablete, ki zavirajo nastajanje želodčne kisline, kot da bi razmislili o tem, kaj nam skuša sporočiti želodec. Zdravila, ki jih jemljemo zaradi težav z zgago, so v svetu ena izmed treh najpogostejših, ki jih predpisujejo zdravniki.
Žal jih marsikdo jemlje napačno, saj zaviralci protonske črpalke niso namenjeni preventivi, ob predolgotrajnem jemanju pa niso izvzeti niti stranski učinki, kot na primer pomanjkanje vitamina B12, saj zdravila zavirajo njegovo absorpcijo, ter večja nevarnost za zlome kolka, zapestja ali hrbtenice, kadar se z zaviralci protonske črpalke, kot je pantoprazol, zdravimo dlje kot eno leto.
Če imate osteoporozo ali se zdravite s kortikosteroidi (kar lahko poveča tveganje za osteoporozo), sodite v najbolj ogroženo skupino, da se vam to dejansko zgodi. A obstajajo tudi naravne jše poti, ki jih je vredno vsaj poskusiti prehoditi, preden se ulovimo v začarani krog jemanja zdravil in pojavljanja želodčnih težav.
Naravne rešitve
Težavam z zgago bi se lahko dostikrat izognili že s tem, da bi bili pripravljeni spremeniti svoje prehranjevalne navade. Včasih niti ni problem v prenajedanju, temveč v hrani, ki nam ne ustreza. Če ugotovimo, katera je to, obstaja možnost, da bodo naše težave izpuhtele. Zgago lahko sicer povzroči tudi prepogosto izpuščanje obrokov, pa premastna ali presladka hrana, tudi kava z mlekom. Govorimo o vzrokih, na katere lahko vplivamo sami. Usluge nam ne delajo celo preozke hlače, dehidracija ali preobremenjenost.
Posledice, ki se bodo pojavljale, dokler ne najdete in odpravite vzroka, pa lahko medtem poskusite pogasiti z naravnimi pomočniki. Eden takšnih je čisti sok aloe vere, tudi pogostejše pitje vode bo koristilo. Sanja Lončar v svoji knjigi kot dobro izbiro omenja še ingver, ki naj bi imel v veliko državah status zdravila.
»Učinkuje tako, da optimizira gibanje želodca. Če je želodec preveč nemiren (slabost, nervoza v želodcu), ga spravi v optimalen tek. Enako počne, če je želodec ohlapen. Torej je ingver neke vrste osebni fitnes trener, ki skrbi, da se mišice želodca optimalno gibljejo,« pojasnjuje.
Sluzi slezove korenine (pa tudi gorskega ali islandskega lišaja) medtem prekrijejo in pomagajo celiti sluznico požiralnika in želodca ter jo tako blago zaščitijo pred delovanjem solne kisline. Podobno učinkuje golostebelni sladki koren, zato ga je za močnejši učinek smiselno uživati skupaj s slezom.
Navsezadnje ne pozabimo na dobro staro kamilico, ki je s svojim pomirjevalnim učinkom še vedno odlična prva pomoč pri številnih želodčnih težavah. Zavirala naj bi tudi histamin in s tem vnetje. Kaj ne bi bilo kar malo smešno, če bi ugotovili, da nam pomagajo tako preproste zadeve? Narava zna včasih prav prijetno presenetiti.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se