Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Magdo Rogelja s kmetije Rogelja že od nekdaj vodi močna želja pomagati drugim. Pri šestih letih je doživela hudo nesrečo in potem skoraj leto dni preživela v bolnišnici. Prav v tem obdobju je v njej zrasla odločitev, da bo postala medicinska sestra in svoje delo posvetila otrokom. To je tudi uresničila in svojo poklicno pot začela v zdravstvu ter nadaljevala v domu za starejše, tam je pridobila dragocene izkušnje in globlji stik z ljudmi. Danes se ponaša tudi z nazivom naturopatinja, narava pa ji je izjemno blizu. Zaupala nam je, kaj nabira v teh dneh.

Kmalu po začetku svoje prve zaposlitve je začutila potrebo po dodatnem znanju. Začela se je izobraževati iz refleksoterapije in različnih masaž, sprva predvsem zato, da bi pomagala sebi pri težavah, ki so bile posledica poškodbe iz otroštva, ter svojim bližnjim. To jo je postopoma vodilo globlje – v svet zdravilnih rastlin. »Ob raziskovanju zelišč sem vedno bolj spoznavala, da zdravnik ne more rešiti vseh naših težav, če pri tem sami aktivno ne sodelujemo. Ključno je tudi preprečevanje in skrb za ravnovesje v telesu. Ker sem po izobrazbi medicinska sestra, me je vedno zanimalo, kaj je v ozadju določenih težav – njihov pravi vzrok. Tako sem se srečala z naturopatijo, ki človeka obravnava celostno – kot povezavo telesa, uma in življenjskega sloga. Seveda naturopati ne postavljamo diagnoz, to je izključno v domeni zdravnika. Lahko pa s pomočjo pogovora in različnih naturopatskih tehnik prepoznamo neravnovesja v telesu ter posameznika podpremo na poti do boljšega počutja. Pri tem uporabljam prehranska priporočila, samomasažo, sprostitvene tehnike in zelišča,« pojasni.

Nasveti

Recept na preizkušnji: zeliščni polžki s skuto

Osebni arhiv

Samostojna pot pri 50

Dolga leta je hodila po dveh poteh hkrati – delala je v domu za starejše in se ukvarjala z naravnim zdravljenjem. »To je bilo fizično in psihično zelo zahtevno, zato sem se pri 50 letih odločila za samostojno pot. To je bila ena mojih boljših odločitev, čeprav še danes z rahlo nostalgijo pomislim na svoje primarno delo v zdravstvu. Danes doma na zeliščni kmetiji Rogelja na Krasu z družino gojimo zelišča in jih nabiramo tudi v naravi. Iz njih pripravljamo čaje, tinkture, mazila in hidrolate. Poleg tega izvajam različne masaže in medicinsko pedikuro. Svoje znanje sem nadgradila tudi z nazivom zdravilke,« je ponosna. Njeno delo združuje strokovno znanje medicine in modrost narave z namenom pomagati ljudem, da ponovno vzpostavijo ravnovesje v svojem telesu in življenju.

Vedno na zalogi

Sogovornica poudarja, da nam narava ponudi točno tiste rastline, ki jih v določenem obdobju najbolj potrebujemo. »Spomladi nam ponuja obilje rastlin, ki podpirajo razstrupljanje, krepijo kri in vračajo energijo,« pravi. Naslednjih pet je pri njej nepogrešljivih.

Regrat, odličen za čiščenje jeter

Pri Magdi še vedno nabirajo regrat, saj je odličen za čiščenje jeter in podporo prebavi. Uporablja liste in cvetove, pozimi pa nabira tudi njegove korenine. Regratove liste si najraje pripravi tako, da jih opere in na hitro blanšira (1–2 minuti v vreli vodi), nato jih odcedi.

V ponvi segreje malo olivnega olja, doda sesekljan česen in ga na hitro popraži. Doda regrat in vse skupaj na hitro premeša, da se okusi povežejo. Po potrebi soli. »Jed lahko ponudimo kot samostojno lahko večerjo ali kot prilogo. Odlično se poda h kuhanemu krompirju ali jajcu na oko.«

Kopriva, prava zakladnica mineralov, še posebej železa

»Pomaga pri razstrupljanju in krepi telo. Ima diuretični in protivnetni učinek. V ljudski medicini se jo je uporabljalo za številne težave, kot so srbenje kože, odvajanje vode iz telesa, revmatske težave, čiščenje krvi. Raziskave leta 2014 so pokazale, da vpliva na raven glukoze v krvi in rezistenco na inzulin pri bolnikih z diabetesom tipa 2.« Z njo si lahko pripravimo pesto.

Osebni arhiv

RECEPT: Pesto iz kopriv

Sestavine

• pest opranih in osušenih svežih mladih kopriv   
• pest indijskih oreščkov   
• nariban parmezan   
• olivno olje (po občutku)   
• ščepec soli (po želji)   

Priprava: mlade koprive najprej dobro operemo in osušimo. Nato jih damo v blender, dodamo indijske oreščke, parmezan in prilijemo malo olivnega olja. Vse skupaj zmiksamo do gladke, mazave strukture – po potrebi dodamo še malo olja. Po želji rahlo solimo.

Uporaba: pesto iz kopriv je odličen kot namaz na kruhu, dodatek testeninam ali kot popestritev različnih jedi. Je hranljiv, poln mineralov in odlična spomladanska podpora telesu.

Mladi robidovi listi podpirajo prebavila

Nežni listi robide podpirajo prebavila in učinkujejo blago čistilno. Imajo rahel sadni okus. Magda jih uporablja za čaje, namočene v vodi z dodatkom limone. Lahko pa se iz mladih listov naredi sirup. Manj poznani, a zelo koristni za splošno krepitev organizma pa so tudi listi drnulje, namigne.

Bezgovi cvetovi, nepogrešljivi pri prehladih

»Bezgovi cvetovi vsebujejo flavonoide, eterična olja, sluzi in vitamine. Učinkujejo protivnetno, pospešujejo potenje (pomembno pri prehladih), podpirajo imunski sistem, pomagajo pri čiščenju telesa in blagodejno vplivajo na dihala, zato so nepogrešljivi pri prehladih, virozah in tudi kot splošna podpora telesu v prehodnih obdobjih. Cvetove si posušimo za čaj, sveže pa lahko tudi ocvremo. »Iz jajc, mleka, moke, soli in sladkorja pripravimo gladko testo – podobno kot za palačinke, le malo gostejše. Vsak bezgov cvet primemo za pecelj, ga pomočimo v testo in položimo v vroče olje. Cvremo nekaj minut na vsaki strani, da postane zlato rjav. Ocvrte cvetove odložimo na papirnato brisačo, da popije odvečno maščobo, nato jih posujemo s sladkorjem v prahu. Najboljši so še topli. Lahko jih postrežemo tudi z medom ali rahlo limonino aromo. To je čudovit način, kako ujeti vonj in okus pomladi na krožniku.«

Vse omenjene rastline pa poskrbijo še za nekaj, namigne Magda: povezujejo nas z naravo in njenim ritmom. »Vsako leto nas spomnijo, da je v preprostih, naravnih darovih ogromna moč za naše zdravje.«

Zeliščno-kulinarična dogodivščina na Krasu

V naturopatskem zeliščnem centru na kmetiji Rogelja lahko počnemo marsikaj. Darja se je med drugimi domislila prav posebne dogodivščine za obiskovalce, ki se v angleškem jeziku imenuje frescouting. »Živimo z naravo in v takšen slogu radi tudi jemo! Nedaleč od vasi, v značilni kraški dolini (vrtači), je sredi jase eden izmed naših najljubših zeliščnih vrtov. Tam, kjer spokojnost narave prekine le nežen zvok ptic, vetra ali drugih divjih živali, vas pričaka zaboj, poln zeliščnih dobrot (prigrizkov) oziroma frescouting – zeliščno-kulinarična pustolovščina,« pojasni Darja.

Seveda je tudi »jedilnica« povsem prilagojena naravnemu okolju. Zeliščno-kulinarična pustolovščina se začne v njihovem zeliščnem centru, kjer vam družina na kratko predstavi svojo zgodbo, preda koordinate lokacije (zeliščnega vrta v naravi) in ključ za zaboj zeliščnih dobrot! Potem ste na vrsti vi, da vse skupaj odkrijete in uživate svoj dan. »Ne skrbite, pešpot do cilja ne bo dolga. Če ji boste znali slediti, boste na cilj prispeli že v dobrih 15 minutah,«  namigne sogovornica. Med pohodom obiskovalci naletijo na najrazličnejšo kraško zapuščino in naravne značilnosti – vaški kal, vaška lokev, kraški suhi zid in kraško polje.

revija Jana