Profimedia

Refluks in zgaga sta najpogostejši težavi motene prebave in včasih nakazujeta gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB). Po podatkih Evropskega združenja za gastroenterologijo je ta kronična motnja ena najpogostejših bolezni prebavnega trakta in se pojavlja pri približno 20 odstotkih odraslih.

Od 20–30 odstotkov odraslih pa ima občasno kisli refluks ali zgago, večinoma oba simptoma hkrati. Lahko se sicer pojavita tudi ločeno – denimo zgaga brez opazne regurgitacije, torej brez pasivnega vračanja želodčne vsebine ali kisline v usta ali grlo brez bruhanja.

Pogosta težava

Kaj je razlog za cmok v grlu in kaj lahko naredimo

Kako občutimo refluks in zgago

Pekoč občutek za prsnico, kisel okus v ustih ali nepojasnjen suh kašelj? Če se z naštetim srečujete pogosto, je zelo verjetno, da vas muči v prvi vrsti kisli refluks – in z njim neločljivo povezana zgaga. Skupaj tvorita zloglasni dvojec motene prebave, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja.

Profimedia

Kaj se dogaja v telesu in glavni simptomi

Kadar delovanje ventila med požiralnikom in želodcem oslabi, želodčna kislina zlahka prodre navzgor v požiralnik. To draženje sluznice povzroča neprijetne simptome. Poleg zgage, torej pekočega občutka za prsnico, posebej po obroku ali ponoči, so med glavnimi simptomi, ki lahko nakazujejo bolezen, še:

• Kisel ali grenak okus v ustih
• Hripavost, vneto grlo, suh kašelj
• Občutek cmoka v grlu
• Težave pri požiranju
• Slab zadah

Vse to so znaki, da prebavni sistem potrebuje učinkovito celovito pomoč in ne le površinski gasilski ukrep v obliki zdravila za zmanjševanje kislosti želodčnega soka.

Profimedia

Kaj povzroča prebavni kaos

Po mnenju Klinike Mayo in Harvardske medicinske šole so glavni sprožilci prebavnega kaosa:

• Pretirano uživanje mastne, začinjene, sladke ali kisle hrane
• Kava, alkohol, gazirane pijače, čokolada in meta, ker ta povečuje možnost vračanja želodčne kisline v požiralnik
• Kajenje
• Prenajedanje in pozno večerjanje
• Prekomerna telesna teža ali nosečnost
• Stres in tesnoba
• Nekatera zdravila, denimo za pritisk ali depresijo
• Moderni življenjski slog – ta s hitro prehrano, sedenjem in stresom še dodatno poslabša zadeve, zato ne preseneča, da zgaga in refluks nista več redka pojava, temveč skoraj vsakdan.

Težave s kislino

9 živil, ki krotijo zgago, in katera hrana jo povzroča

Kako obvladati ta zloglasni dvojec?

Zdravljenje oziroma preprečevanje gastroezofagealne refluksne bolezni ne pomeni le utišanja simptomov, temveč tudi zanesljivo zaščito požiralnika pred vnetji, razjedami in dolgoročnimi spremembami sluznice. 

Sprememba prehrane in življenjskega sloga:

• Jejte manjše obroke večkrat na dan
• Ne jejte vsaj 2–3 ure pred spanjem
• Izogibajte se alkoholu in hrani, ki povzroča kislino, denimo čokoladi, paradižniku, čebuli
• Namesto metinega čaja si skuhajte ingverjevega, ker ta pomaga preprečevati refluks
• Dvignite vzglavje postelje za 15–20 cm
• Shujšajte, če imate prekomerno telesno težo
• Prenehajte kaditi
• Izvajajte tehnike sproščanja, denimo dihalne vaje in meditacijo

Profimedia

Zdravila za gašenje simptomov

Poleg antacidov za zniževanje kisline so na voljo še zaviralci protonske črpalke (PPI), ki imajo najmočnejše učinke. Univerza Stanford sicer svetuje previdnost pri uporabi zaviralcev protonske črpalke, saj lahko, čeprav so učinkoviti, ob dolgotrajni rabi zmanjšajo absorpcijo hranil in povečajo tveganje za okužbe.

Preprečevanje težav na dolgi rok

Za dolgotrajno obvladovanje GERB so ključni:

• Vodenje prehranskega dnevnika – odkrijte osebne sprožilce
• Uravnotežena prehrana z vlakninami – zelenjava, ovseni kosmiči, banane, ingver
• Zmerna telesna dejavnost – hoja, plavanje, joga
• Psihološka podpora – stres in anksioznost dokazano povečujeta refluks

Odziv telesa na izzive

Kje je meja med pozitivnim in negativnim stresom, ki sproža bolezni

Koristi joge

Zakaj je joga učinkovita kot dopolnilna terapija pri kroničnih boleznih

Kdaj morate nujno k zdravniku

Kadar imate katerega od naslednjih znakov, ne odlašajte z obiskom zdravnika:

• Hude ali dolgotrajne bolečine v prsih
• Težko požiranje ali občutek, kot bi se vam hrana zataknila
• Bruhanje krvi ali črno blato
• Nenadna izguba telesne teže

Običajen diagnostični postopek, s katerim preverijo stanje požiralnika in želodca, je gastroskopija.