Pred Planico še poleti v Vikersundu: Dvoboj za rekord se nadaljuje
Letalnica, ki je bila leta 2010 prenovljena po načrtih Janeza Goriška, je leto pozneje vzela svetovni rekord Planici in ga držala do lani. Zdaj si ga ponovno želi nazaj.
Skakalni klub Vikersund SK je bil ustanovljen že leta 1898, prvo resno tekmo pa so izpeljali februarja leta 1936. Leta 1964 so se odločili za izgradnjo letalnice, ki so takrat že obstajale v Oberstdorfu, na Kulmu ter manjša Bloudkova v Planici. Prve polete so na njej izpeljali dve leti pozneje, ko je domači adut Bjørn Wirkola s 146 metri postavil tudi svetovni rekord, ki ga je naslednje leto s 154 metri popravil Avstrijec Reinhold Bachler.
Po izgradnji letalnice bratov Gorišek in pozneje še prenove tiste v Oberstdorfu jima Vikersund ni več mogel konkurirati. Na večkrat prenovljeni letalnici je 200 metrov leta 2000 prvi presegel Avstrijec Andreas Goldberger, ki je pristal pri 207 metrih, pred zadnjo prenovo, za katero je načrte ob pomoči sina Sebastjana začrtal Janez Gorišek, pa je najdlje, 224 metrov, leta 2009 poletel rekorder po številu zmag v svetovnem pokalu, Avstrijec Gregor Schlierenzauer.
Gorišek: v Vikersundu nori na Planico
Leta 2010 je nato sledila prenova, po kateri je Janez Gorišek v pogovoru za MMC RTV Slovenija povedal: »V Vikersundu so nori na Planico, na naš razvoj, in ni jim šlo v račun, kakšen profil letalnice smo naredili, da Planica igra vodilno vlogo v poletih že od leta 1969. Zrisal sem načrt, vmes pa smo pri Fis začeli akcijo, da se skakalnica poglobi.
Predlagal sem dva metra in pol, vendar so sprejeli, da se poglobi za pet metrov. Poklicali so me na sestanek v Zürich in upoštevali moje predloge. Sprejeli so še naslednje elemente: višinska razlika 135 metrov, hitrost na mizi 30 m/s (namesto 29) in da mora biti iztek širok 40 metrov. Potem so imeli Norvežani odprto pot za uresničitev svoje ideje,« je glede na profil in nizko nadmorsko višino dejal, da 230 metrov v Planici tam pomeni 240 metrov.
Rekord držali 14 let
Že prvi poleti na novi letalnici so uresničili njegove besede. Rekord Norvežana Björna Einarja Romörena, ki ga je leta 2005 postavil v Planici, je postal del zgodovine, saj ga je z 246 metri in pol presegel rojak Johan Remen Evensen. Nov mejnik so prinesli poleti 2015, ko je 14. februarja Peter Prevc kot prvi človek na smučeh preletel 250 metrov. Dan pozneje je bil še meter in pol daljši še en Norvežan Anders Fannemel, zadnja rekorda pa sta leta 2017 izboljšala Robert Johansson z 252 in Avstrijec Stefan Kraft z 253 metri in pol. Ta svetovni rekord je držal vse do lani, ko je bil Domen Prevc v Planici še meter daljši.
Prav za Domna je letalnica Vikersundbakken edina med še delujočo četverico, na kateri še ni rekorder. V Oberstdorfu rekord (242,5 m) drži že od leta 2022, letos ga je prevzel še na Kulmu (245,5). Rekord na tej napravi, na kateri sicer beleži že dve posamični in eno ekipno zmago, mu predstavlja še en izziv, hkrati pa bi z njim ogrozil še svoj svetovni rekord iz Planice. Rivalstvo med obema največjima letalnicama bo tako spet zaživelo.
Peter in Domen skupno slavila že petkrat
Podobno kot Holmenkollen je tudi Vikersund uspešno prizorišče za slovenske skoke oziroma polete. Leta 2012 se je Robert Kranjec okitil s prvim slovenskim naslovom svetovnega prvaka v poletih, leto pozneje je slavil še na tekmi svetovnega pokala, kar mu je uspelo tudi 2016. Takrat so tam izpeljali tri tekme, na naslednjih dveh se je zmage veselil Peter Prevc, ki je bil najboljši že leto prej ob svojem svetovnem rekordu. Ob še dveh zmagah Domna (2019 in 2025) in ekipe (2019), sta se zadnja leta na zmagovalnem odru znašla tudi Anže Lanišek (tretji 2023 in 2025) in Timi Zajc (tretji 2024 in drugi 2025). Temu je dodal še drugo mesto na SP v poletih 2022, kjer je s prednostjo kar 128 točk pred drugimi Nemci slavila slovenska ekipa z omenjeno zadnjo četverico.
Po nov rekord tudi Nika
Zadnja tri leta pa je Vikersund zaoral ledino tudi pri ženskih skokih, saj so skakalke prav tam leta 2023 prvič dobile priložnost tekmovati na letalnici, na kateri sta sicer že leta 2004 dve domači skakalki poleteli do 174,5 metra. Prvi tekmo je z zmago in ženskim svetovnim rekordom 226 metrov obeležila Ema Klinec, ki je tudi prva ženska s preskočeno magično mejo 200 metrov.
Letos je bilo okoli nje rudi nekaj polemik, saj FIS ni upoštevala prošnje slovenske ekipe za njen nastop, ker zaradi odsotnosti s tekem ni uvrščena med prvih 30 v svetovnem pokalu, kolikor jih spustijo na letalnico. Nika Prevc se je predlani še morala zadovoljiti z 11. mestom, lani pa sta z Emo Klinec slavili celo dvojno zmago. Že dan prej je na uradnem treningu z 236 metri postavila tudi ženski svetovni rekord, ki je letos zagotovo v nevarnosti. Za razliko od prejšnjih let, ko so izpeljali le eno žensko tekmo, bosta letos na letalnici tudi pri ženskah dve preizkušnji v soboto in v nedeljo.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.